Stiฤna leลพi v objemu zelo dobro ohranjene narave. V okolici lahko najdemo nekaj stiลกkih znamenitosti in posebnosti, ลกe veฤ pa popolnoma vsakdanjih pojavov. Toda ali vsakdanjost pomeni, da se ob takih pojavih ni vredno ustaviti, da niso zanimivi, da jih dobro poznate? Preverite. V razmeroma pogostih ฤasovnih razmakih bo rubrika opozarjala na pojave, ki jih v ฤasu objave lahko vidite na svojih sprehodih. Naj vam bodo ti prispevki spodbuda za spoznavanje narave pred vaลกim domaฤim pragom.
Gozdni rob
Pogled na gozdni rob od daleฤ ni posebno vabljiv. A jeseni je vredno stopiti bliลพe. ล ele od blizu opazimo, da so grmi okraลกeni z rdeฤimi in temnomodrimi, skoraj ฤrnimi jagodami, drevesa pa tudi z drugaฤnimi izveski. Kot bi priฤakovali novoletne praznike.
Jagode in izveski so plodovi. Vsi z istim poslanstvom, da razลกirjajo semena, ki se skrivajo v njih. ฤe se seme zaseje pod matiฤno rastlino, tam ne bo prostora za mlado rastlino, ki bi zrasla iz tega semena. Zasejati se mora nekje drugje, kjer je prostor za nov grm ali drevo. Nekam drugam pa ga mora nekdo odnesti. Zato obarvane jagode grmov privabijo ptice in te jih pojedo. Ptice odletijo, jagodno meso prebavijo kot svojo hrano, semen pa ne. Semena z iztrebki nepoลกkodovana zapustijo ptiฤje ฤrevo. Vsaj nekatera bodo padla na primerna tla za novo rast. Pri drevesih prevzame nalogo raznaลกalca semen veter. Zato so drevesna semena opremljena s krilci ali drugaฤnimi letalnimi napravami. Z njihovo pomoฤjo odletijo svojemu novemu rastiลกฤu naproti.
Ker je razลกirjanje semen igra na sreฤo, jih mora rastlina proizvesti mnogo. Zato je na grmih toliko jagod in na drevesih toliko letalnih napravic. Le nekatera semena bodo namreฤ uspela najti primeren prostor pod soncem, vsa druga bodo propadla. Narava ravna tu res razsipno.
Travniลกka kadulja
Travniลกka kadulja s svojimi modrovijoliฤnimi cvetovi, ki niso pregosto nanizani vzdolลพ stebla, ravno prav opozarjajo nase iz nepokoลกene trave, da jo opazimo, a ne toliko, da bi se sklonili k njej. Kaj ลกele, da bi poฤakali na ฤebelin obisk. Pa bi bilo vredno poฤakati na to malo predstavico. Kadulja in ฤebela sta namreฤ imeniten primer soลพitja v naravi.
Vse bljiลพnje sorodnice travniลกke kadulje, tudi zdravilni ลพajbelj, imajo po ลกtiri praลกnike. Le pri njej sta se dva praลกnika preoblikovala v dva pedala, kakrลกne poznamo pri klavirju ali avtomobilu. Nameลกฤena sta pri dnu preostalih dveh praลกnikov in z njima trdno povezana.
Ko ฤebela rine z glavo v cvet, zadene ob pedalฤka. Pedalฤka se upogneta in za seboj potegneta ลกe praลกnika. Praลกnika udarita ฤebelo po hrbtu in nanj streseta cvetni prah. ฤebela a odnese s seboj v naslednji cvet. Ko leze vanj, s hrbtom podrgne ob brazdo in cvet opraลกi. Tako si kadulja in ฤebela medsebojno koristita: kadulja ฤebeli hrano, ฤebela kadulji pomaga do potomstva.
Ampak ฤe ne doฤakate ฤebele, si lahko predstavo pripravite sami. ล e bolje boste videli zanimivo dogajanje. Drลพite cvetoฤo rastlino v roki in s travno bilko dregnite v cvet. Praลกnika se bosta upognila in napraลกila bilko. Prav tako, kot na spodnjih slikah.
Volkec
Miniaturna Lunina povrลกina s kraterji! Tako so videti ลกtevilni lijaฤki v sipki suhi prsti, kjer je padavine ne morejo navlaลพiti. Obiฤajno jih vidimo pod nadstreลกki kakih starih poslopij, pa tudi v gozdu pod skalnim spodmolom, ob poti pod usekom v zgornjem delu poboฤja… Tudi tako mirno je med temi lijaฤki, kot je najbrลพ tudi na Luni.
A mir zmoti ลพuลพek, ki neprevidno hiti mimo. Zdrsne mu v lijak in po sipki prsti nikakor ne more zlesti nazaj. Vedno znova se zapelje v dno “kraterja”. Tedaj pa se zaฤne dramatiฤno dogajanje. Iz kraterja zaฤne bruhati pravi “peskomet”. Curki peska brizgajo navzgor v vse smeri in ลพuลพek hitro izginja v pesek. In ลพe ga ni veฤ.
Kaj se je zgodilo? Lijaฤki niso Lunini kraterji, ampak volkฤeve lovilne naprave. Liฤinke volkcev so jih same oblikovale in se skrile v pesek na dnu. Vsaka liฤinka ima svoj lijak. Tam ฤakajo na neprevidne ลพuลพke. Z brizganjem peska navzgor ลกe dodatno prepreฤujejo svojim ลพrtvam, da ne uidejo. Ko ลพrtve omagajo, padejo na dno, volkec jih potegne v pesek in pouลพije.
Slika 1: Lovilna naprava-lijak z vkopanim volkcem na dnu. Slika2: Volkฤeva liฤinka-to je ropar na dnu kraterja. Slika3: Odrasel volkec je ลพuลพelka iz rodu mreลพekrilcev. Je podoben kaฤjemu pastirju
Bradaviฤar
Bradaviฤar je eno od imen za krvavi mleฤnik. To je okoli pol metra visoka, grmiฤasto razrasla rumenocvetoฤa rastlina. Spomladi zacveti na neobdelanih tleh okoli ฤloveลกkih bivaliลกฤ. Ime krvavi mleฤnik si ฤlovek lahko za vedno zapomni, ฤe pretrga eno od njenih stebelc. Iz njega se pocedi temno rumen do oranลพnordeฤ, torej skoraj krvav mleฤek. In zakaj se mu reฤe tudi bradaviฤar? Ker ga v ljudskem zdravilstvu ลพe od nekdaj uporabljajo za odstranjevanje bradavic. Bradavico nekajkrat namaลพeลก z njegovim sokom in bo gotovo izginila – ali pa tudi ne. Ni znano, zakaj pri nekaterih osebah zelo dobro uฤinkuje, pri nekaterih pa sploh ne. Uฤinkovine, s katerimi deluje, so namreฤ dokazane. Nekateri njegovi alkaloidi namreฤ zavirajo razmnoลพevanje celic, nekateri encimi pa razkrajajo beljakovine. Kaลพe, da potrebujejo za uฤinkovanje ลกe nekaj tretjega, kar pa mora biti v ฤlovekovem telesu, pa je ali pa ni.
Polลพja svatba
Kaj pa delata ta dva polลพa? Mlade polลพke, seveda! Maj cveti in ljubezen z njim. Bo levi oฤka in desna mamica ali obratno? ฤe bi polลพa znala in zmogla odgovoriti, bi zvedeli, da smo ljudje ฤudni, ker se obremenjujemo z nesmiselnimi vpraลกanji. Pri velikem vrtnem polลพu je to enostavno. Levi in desni bo mamica in oฤka v eni osebi. Ti polลพi so namreฤ dvospolniki. V objemu, kakrลกnega vidimo na sliki, bo vsak od njiju drugemu posredoval svoje semenฤice, da se bodo v vsakem od njiju oplodila jajฤeca. Potem bo vsak od njiju izkopal jamico in vanjo odloลพil okoli 50 jajฤec. ฤez kak masec bo iz jame prilezla ฤetica majhnih polลพkov. In vsak bo imel ลพe svojo hiลกico. Kakลกno bogastvo-ลพe ob rojstvu svojo hiลกo vsa polstotinja potomcev. To je moลพno samo v polลพjem svetu, v katerem se ne obremenjujejo s tem, kdo je levi in kdo desni :-))
ล koljke v kamnu
Med sprehodom na bliลพnji hrib obiฤajno ne mislimo na morje. ฤe pa ลพe, pomislimo kveฤjemu, kako daleฤ je. Pa je res? Danaลกnje gotovo. Toda marsikje hodimo po dnu nekdanjega morja iz daljne zemeljske zgodovine. Ostro oko bo med hojo marsikje v okoliลกkih kamninah opazilo okmnele ostanke morskih ลพivali. Te kamnine so torej nastale na dnu morja. Seveda morja ni bilo tu gori. Zaradi premikov v zemeljski skorji se je dno dvignilo v veliko gubo, morje je pa odteklo navzdol. Guba je zdaj naลก hrib, na katerega hodimo.
V tej kamnini so okamneli ostanki velikih morskih ลกkoljk srฤaste oblike. Ker sta se njihovi lupini zapirali z velikim zobฤastim izrastkom, so ลกkoljke dobile ime Megalodonte (mega โ velik, dent โ zob).
Leska
Pomlad se je pritihotapila, pa ฤe ลกe tako nerada prizna in nas slepi z nizkimi temperaturami. Izdaja jo vsak dan bolj pisana preproga, ko zacveti vsakiฤ kaj novega. V tem zgodnjem ฤasu je kraljica med cvetoฤimi gotovo leska. V vetru tisoฤi maฤic razsipajo cvetni prah. Alergiฤni se ga bojijo, romantiki uลพivajo ob njem, sladkosnedi se veselijo leลกnikov v jeseni. In gredo mimo misleฤ, da so videli vse, kar jim leska lahko pokaลพe. A le kdor se skloni k vejam, bo videl, kje nastajajo leลกniki. V drobnih bunkicah z rdeฤimi cofki na vrhu. To so ลพenski cvetki, cofki so brazde, na katerih pristane cvetni prah moลกkih maฤic. Po oploditvi se v plodnici v bunkicah zaฤnejo razvijati leลกniki. Mmmm, kako se bomo jeseni sladkali z njimi!
Jazbec se je sprehodil
ล tevilne razliฤne stopinje v snegu priฤajo o “prometu”na gozdni poti. Redko med njimi zagledamo take z izrazitimi dolgimi iztegnjenimi kremplji.ฤeprav se je razmoฤeni sneg razlezel in stopinje “poveฤal”, ni dvoma-tod se je sprehodil jazbec. Veฤino zime jazbec sicer miruje v svoji jazbini, a od ฤasa do ฤasa le pride iz nje. Izdajo ga dolgi kremplji, ki jih ne more vpotegniti. Ti kremplji so njegovo orodje pri kopanju njegovega podzemnega domovanja.
Beka je najlepลกa pozimi
Zima ni ฤas za majhne ลกopke, te prekrije sneg. V snegu pridejo do izraza veliki aranลพmaji, kakrลกni so beke. Je ลพe res, da jim do njihove bujne frizure z obrezovanjem pomaga ฤlovek, a taka je ta vrsta vrbe sestavni del naลกe kulturne krajine. Po bregovih spremlja reke in potoke, krasi pa tudi marsikatero kmeฤko dvoriลกฤe. Z bekinimi ลกibami, ki zrastejo po obrezovanju, vinogradniki namreฤ privezujejo trte. Kjer pa ลกe znajo plesti koลกare, je bekino protje dragocen material zanje.
Tukaj je tekel poljski zajec
Sneลพna povrลกina
Zapadel je sneg, posijalo sonce in ni se mogoฤe upreti vabilu na sprehod. Med vsemi radostmi hoje po snegu sodi med lepลกe opazovanje zanimivih oblik zasneลพene pokrajine. Gledaลก in malo ugibaลก, kako so oblike nastale, malo pa se ti zdi, da so ti znane ลกe od nekod drugod. In ฤe se potem doma zakopljeลก po starem med knjige, po novem na internet, si razjasniลก oboje. Oblike sneลพne povrลกine nenavadno spominjajo na oblike peลกฤene povrลกine v puลกฤavah. In to pove tudi, da jih je izoblikoval mojster veter.
Drevesno lubje
Zimska pokrajina se nam pogosto zdi enoliฤna. Pogreลกamo barv in oblik. Res? V tem ฤasu, ko nas ne pritegnejo ozelenele kroลกnje, osredotoฤite svoj pogled na drevesno lubje! Saj ฤlovek teลพko verjame, da se znajde pred pravcato likovno galerijo. Razkoลกje sicer umirjenih, a ne puลกฤobnih barv, pisanih vzorcev in zanimive ponudbe tudi za otip. Slike prikazujejo lubje pri nas najpogostejลกih ลกestih dreves, a sami boste odkrili ลกe marsikatero drugo.
Pogled v zimsko nebo – ozvezdje Orion
Zimski dnevi so kratki. Ko pridemo iz sluลพbe, se ลพe kmalu zmraฤi in ฤasa za sprehod zmanjka. Toda lep je lahko tudi noฤni sprehod. In pogled v noฤno nebo. Tam nas pritegne skupina najsvetlejลกih zvezd, ki jo zveฤer vidimo na vzhodu, proti jutru pa po juลพni strani nebesnega svoda potuje proti zahodu. To je ozvezdje Orion.
Ko pozno jeseni prviฤ zagledamo Orion na nebu,vemo, da se pribliลพuje zima. Ko ga spomladi ne vidimo veฤ, vemo da je zima ลพe daleฤ za nami. Orion je zimsko ozvezdje. Je tudi veliko. S svojo svetlobo, velikostjo in znaฤilno obliko je ลพe od vekomaj navdajalo ljudi s posebnim spoลกtovanjem. Skoraj vsi narodi so v njem videli vteleลกenega junaka. Vsak od narodov pa si je zgodbo o tem junaku spletel po svoje. Zato obstaja veliko legend o Orionu.
Stari Grki so si o njem pripovedovali, da je bil sin boga morja Pozejdona. Bil je velik, lep in dober lovec, a zaslovel je predvsem kot moลกki, ki se je pretirano gnal za ลพenskami. Tako je zasledoval tudi sestre Plejade, hฤere boga Atlasa. Zatekle so se po pomoฤ k vrhovnemu grลกkemu bogu Zevsu in ta jih je spremenil v golobice, da so mu lahko uลกle.
Vrabci
Vrabci so vrabci, vsi enaki razgrajaฤi! Tako pogosto reฤemo. Pa ni tako. Niso vsi vrabci enaki. Na tejle krmilnici so se prvi pojavili poljski vrabci. Imajo rjavo teme, bela liฤka z veliko ฤrno piko in bel polovratnik, ki ne seลพe tako daleฤ, da bi se oba dela na hrbtni strani sreฤala. ล ele naslednje leto so se jim pridruลพili tudi domaฤi vrabci. Pridruลพili ni prava beseda. Obe vrsti se na tej krmilnici nikoli ne druลพita. Domaฤi vrabci ostajajo na tleh in pobirajo semena, ki jih razmetavajo njihovi poljski vrstniki. Kdor prvi pride, prvi melje, drugi pa pobira ostanke. Domaฤi vrabec ima sivo teme, bela liฤka brez ฤrnih pik in nimajo ovratnika. Povsem drugaฤna je pa zgodba, ฤe prileti samica domaฤega vrabca. Njo pa poljski vrabec trpi ob sebi na krmilnici. Se pa samiฤka domaฤega vrabca zelo razlikuje od samca. Ima sivo celo glavico, ฤeprav teme nekoliko temneje sivo. Ni belih liฤk in ovratnikov. Paฤ pa ima dobro vidne dolge svetle obrvi. Ptiฤja krmilnica ponuja ลกtevilne moลพnosti za opazovanje pernatih zimskih gostov. ล e na sprehod ni treba iti za to.
Brลกljan
Poleti prijazna hruลกka, jeseni obloลพena z medenimi plodovi, se je pozimi spremenila v zimzeleno straลกilo. Njen โmaskerโ je brลกjan. Ko se takole vzpenja po drevesu in ga vsega objame, so mnogi prepriฤani, da ga zajeda in ga bo ugonobil.โจA so njegove oprijemalne korenine povsem neลกkodljive, saj sluลพijo res le oprijemanju, hranilne snovi pa srka s koreninami iz zemlje.โจPozimi se z njegovim listjem rade hranijo srne, s plodovi pa ptiฤi. Mi si odpoฤijemo oฤi na njegovem zelenju, primerjamo lahko starejลกe triroglate in mlajลกe enojne liste in si naredimo zimski ลกopek. Le paziti moramo pri delu z njim, ker so plodovi za ฤloveka strupeni.
