Že v prvem povojnem letu, 2. oktobra 1945 so v Gasilski četi Stična ustanovili prosvetno-kulturni odbor. Vanj so sprejeli tudi ženske, ki so tako postale prve gasilke. To so sporočili vodstvu gasilske organizacije Slovenije in zaprosili, da bi tudi gasilke imele volilno pravico. Ta jim je bila odobrena 20. januarja 1946.
Opat stiškega samostana dr. Avguštin Kostelec se je odzval prošnji gasilcev in jim dal samostansko dvorano z odrom v last. Ker je dvorana potrebovala popolno obnovo, je vodstvo gasilske čete zaprosilo vse svoje člane, da vsak po svojih močeh pomaga pri obnovi. Prosvetno kulturni odbor pa je sklenil čim prej pripraviti prvo igro, da bi z njo zbrali nekaj sredstev za obnovo. Da bi dvorano in oder vsaj zasilno usposobili in bi jo lahko zaigrali, je blagajnik Jože Mestnik posodil 1000 dinarjev, saj je bila blagajna prazna.
Z igrami so res pohiteli, saj so do konca leta pripravili kar dve. Izkupiček pa je bil kljub velikemu obisku skromen, saj so bile vstopnice zelo poceni, blagajniška knjiga pa izkazuje tudi velike stroške v povezavi z igro – verjetno za usposobitev odra. Z delom so nadaljevali še v leto 1946, ko so z Veroniko Deseniško želi velik uspeh.
Gledališke skupine v tem obdobju
Povojni čas je bil težak in ni čudno, da je prihajalo tudi do nesporazumov ter prišlo celo do začasnega razkola. Na posestvu Marof je začela delovati gimnazija in ustanovili so drugo igralsko skupino. Delo v prvi je za nekaj časa zamrlo, a ne povsem prenehalo. Za gledališko dejavnost zadolženi odbor pri Gasilski četi Stična je po razkolu razširil svoje pristojnosti in se preimenoval v Sanitetno kulturno prosvetni odsek ter leta 1948 pripravil novo igro Milijon težav.
Zaradi tega živahnega dogajanja ne vemo točno, pod čigavim okriljem so bile uprizorjene posamezne igre v tem obdobju, a bolj kot to je pomembno, da so Stičani igrali in so se igre vrstile.
Je imela pa Stična ves čas tudi kovnico novih igralcev – šolo. Tam so igre režirale in otroke pripravljale za nastop seveda učiteljice. Pričevanja o nekaterih so se nam ohranila.
Od ustanovitve gimnazije v Stični so tudi gimnazijci vsako leto pripravili igro, saj je bil izkupiček od vstopnic dobrodošel pri zbiranju sredstev za maturitetni izlet.
Uprizorjene igre
Razvalina življenja
Fran Saleški Finžgar
Igrali so jo 14. oktobra 1945. Poželi so velik uspeh in so jo morali 21. oktobra ponoviti v Stični, 18. novembra pa še v Dobrepolju.
Micki je treba moža
Vinko Korže
Igrali so jo 26. decembra 1945. Tudi ta igra je doživela ponovitev v Stični in v Dobrepolju.
Skapinove zvijače
Moliere
O uprizoritvi te igre sicer obstaja informacija, a ne vemo točno kdaj in kdo jo je uprizoril. Pač pa nas je dosegla informacija, da je v njej igral Lojze Pajk – Andrejčkov.
Ljubezen ne pozna meja
Julči Jerlah Zupančič
Krivoprisežnik
Ludwig Anzengruber
Ljudska igra s petjem v treh dejanjih
Igrali so jo 30. junija 1946.
.
Veronika Deseniška
Josip Jurčič
Režirale so učiteljice Bronislava Jelnikar, Anka Zevnik in Marta Ambrožič.
Uprizorili so jo leta 1946 v Stični.
Milijon težav
Valentin Petrovič
Igrali so jo leta 1948.
Draga Ruth
Norman Krasna
Romantična komedija v treh dejanjih
Igro so uprizorili leta 1950.
Vsebina: Zgodba se dogaja med vojno v Ameriki. Bančna uradnica Ruth je zaročena s svojim kolegom in pripravljata se na poroko. Ruthina šestnajstletna sestra Miriam je članica lige za ameriške vojake. Pletejo zanje in jim izdelke pošiljajo v paketih ter prilagajo spodbudna pisemca. Miriam zato, da bi naredila vtis odrasle ženske, v tak paket priloži sestrino sliko in mu piše v njenem imenu. To seveda povzroči zaplet, zaradi katerega se Ruth nazadnje poroči s tem vojakom namesto s svojim nekoliko sitnim zaročencem.
Pot do zločina
Miško Kranjec
Drama v treh dejanjih
Uprizorili so jo leta 1952.
Celjski grofje
Bratko Kreft
Igra v petih dejanjih
Gledališka igra Celjski grofje je drama v petih dejanjih. Čeprav je postavljena v čas le treh dni (dan pred sodnim dnem, dan sojenja Veroniki Deseniški in dan po sodbi), iz nje izvemo skorajda vse o tej celjski dinastiji, ki se je povzpela v evropske vrhove plemstva in je v slovenski zgodovini zapustila globoke sledi.
Sveti plamen
William Somerset Maugham
Igra v treh dejanjih
Režiral je Ivan Velišček.
Igrali so jo leta 1954.
Kam iz zadrege
Franz Streicher
Prevedel Ciril Kosmač
Komedija
Igrali so jo leta 1955.
Vsebina: Posestnik in trgovec Dominik si od svoje ukazovalne žene izbori kak dinar za pijačo z lažjo, da ima nezakonsko hčer, kateri pošilja denar. Žena na Dominikovo 50-letnico povabi tudi njegovo nezakonsko hčer – natakarico Fani. Z njo pride tudi njena mati, ki pa na praznovanju resnično prepozna nekdanjega ljubimca in Fanikinega očeta, ki ni nihče drug kot …
Zmešnjava na zmešnjavo
Avtor neznan
Igrali so jo 3. maja 1952. Pravzaprav bi jo morali igrati na praznik 1. maja, a so jo zaradi prostorskih težav morali preložiti. Naslednji dan 4. maja so jo ponovili.
Divji lovec
Fran Saleški Finžgar
Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih
Režirala je Anica Primožič.
Uprizorili so jo leta 1952.
Vsebina: Kočarski sin Janez in županova hči Majda se rada vidita, a župan svoje hčere ne da kočarju. Zato poskrbi, da Janeza ulovijo in vtaknejo med vojake. Janez uide in skupaj z drugini fanti, ki se skrivajo pred vojščino, živijo v gozdu kot divji lovci. Končni obračun z divjimi lovci se konča tragično, saj umreta Janez in Majda.
V Ljubljano jo dajmo
Josip Ogrinec
Izvirna veseloigra v treh dejanjih
Režiral je Ivan Velišček.
Uprizorili so jo leta 1956.
Vsebina: Vinski trgovec in njegova žena iz manjšega mesta skleneta, da bosta starejšo hčer poslala v uk v Ljubljano zato, da bi tam našla primernega ženina. Seveda, primernega po njunem mnenju, torej bogatega. Toda stvari se ne odvijajo po njunem načrtu, a na koncu so vendarle vsi zadovoljni.
Cigani
Fran Milčinski
Družabna in umetniška satira
Režirala je Anica Primožič.
Igra je bila uprizorjena v Stični leta 1959.
Igrajo: Franc Pajk, Martina Erjavec, Lado Erjavec.
Teta iz Amerike
Veseloigra v dveh dejanjih
Režirala je Anica Primožič.
Igra je bila v Stični uprizorjena v obdobju med letoma 1952 in 1959, ko je v šoli učila Anica Primožič.
Pogospodena butica
Jovan Sterije Popović
Komedija
Režirala je Anica Primožič.
Igra je bila v Stični uprizorjena v obdobju med letoma 1952 in 1959, ko je tu učila Anica Primožič.
Vsebina: Izdelovalko opank Femo je obsedla želja, da se iz svojega preprostega sveta prebije v imenitno družbo. Pri tem se kar naprej smeši. Na koncu seveda kljub spremenjeni zunanjosti v svojem bistvu ostane to, kar v resnici je.
Vsi moji sinovi
Arthur Miller
Režirala je Anica Primožič
Igro so uprizorili leta 1961.
Janko in Metka
Brata Grimm
Režirala in otroke pripravljala je učiteljica Anica Primožič.
Igro so uprizorili leta 1961.
Igra so pripravili pod okriljem šole. Otroci so hodili na vaje ob nedeljah. Učiteljici Anici Primožič sta pomagala še učiteljica Tončka Konic in ravnatelj Ivan Velišček. Tedanja igralka Vači Nadrah, ki je igrala čarovnico, se spominja, da je prav ravnatelj nekako montiral lučko v njeno čarovniško kroglo.
Jurček
Pavel Golia
Kolikor je znano, je tudi to igro režirala in otroke pripravljala učiteljica Anica Primožiču. Uprizorili so jo verjetno kako leto pred igro Janko in Metka.
Kolikor se nekdanji igralci – takrat še otroci spomnijo, jih niso fotografirali in zato fotografija ne obstaja. Je pa spomine nanjo obudila nekdanja igralka v igrici Valči Nadrah, zdaj Ravbar: »Igrala sem Jurčkovo mamo. Čudno, ne spomnim se nobenega od soigralcev. Vem pa, da smo imeli dva petelinčka – vsakega v svoji kletki. Eden je bil seveda čudežni in so ga nepridipravi zamenjali za navadnega. Gledalci so igro spremljali zelo doživeto. Starejši možak, doma je bil nekje nad Stično, je na ves glas kričal in opozarjal Jurčka, da so mu zamenjali petelina. Jurček se je seveda moral delati, da ga ne sliši.
Gledališki list ali kako bi temu lahko rekli smo spisali na roko na liste iz zvezka. Vseboval je osnovne podatke o igri, igralce in druge sodelujoče. To smo potem razdelili bolj imenitnim gledalcem. Tisti, ki so tudi menili o sebi, da bi ga morali dobiti, a ga niso, so bili potem užaljeni.«
Rdeča kapica
Jacob in Wilhelm Grimm
Režirali in otroke pripravljali sta učiteljici Anica Primožič in Milena Kosec.
Na to, skoraj pozabljeno igrico je spomin obudila nekdanja igralka v njej Darinka Podobnik, zdaj Kavšek: »Naš razred je kakšno leto po igri Janko in Metka igral igrico Rdeča kapica. Igrala sem babico, Rudi Meglič pa lovca. Maskiral nas je Jure Gorišek. Kolikor vem, ni nobene slike. Škoda.«
Veselo popoldne s petjem in enodejankama Analfabet in Vse naše
Režirala je Julči Zupančič.
Pevovodja je bil Pavle Žagar.
Pripravili so ga dvakrat: 9. februarja in 23. februarja 1964.
Analfabet
Branislav Nušić
Igrali so: Tone Zaletelj – sluga, Ivan Žagar – načelnik, Lojze Lampret – Niko,
Ivan Genorio – Sveto, Julči Meglič – Mica, Milena Genorio – načelnikova žena.
V tej komediji Nušić obdeluje eno od svojih najbolj priljubljenih tem – oblast. Nastopajo tisti, ki so na oblasti, tisti v neposredni bližini svojih nadrejenih, pa tudi oni drugi daleč od oblasti, celo tisti, ki so proti njej. Vsem tem nastavlja ogledalo.
Vse naše
Branislav Nušić
Igrali so: Janez Podobnik – Jure, Jože Medved – Dolfe, Jože Kastelic – Vencelj, Tone Kamnikar – Jokelj, Vinko Ljubič – orožnik.
Pričarani ženin
Vladimir Novak – Vladonov
Režiral je Avgust Bervar.
Komedija
Igro so uprizorili leta 1966.
Po predstavi, ki je bila združena s koncertom Moškega pevskega zbora Stična, je nastala skupinska fotografija:
Na tleh sedi igralka Jožica Bervar. V prvi vrsti za nepoznanima možema v uniformah sedijo igralci: Julči Meglič – Ilovška, Jure Gorišek – Brezovški, Milena Genorio, režiser Avgust Bervar, Martina Erjavec, Jože Kastelic – Ljubičev, Tinca Pušl, Marija Ljubič – Erjavčeva. V drugi vrsti za dvema nepoznanima možema v uniformah stojijo: (v temni obleki in razoglav) Lojze Ljubič, igralec Janez Podobnik, šepetalka Milka Strmole, igralec Ivan Žagar, godbeniki harmonikar Rudi Miglič – Frenckov, harmonikar Franc Strmole – Fidanov, kitarist Rudi Meglič – Ilovški, igralec Anton Kamnikar, kontrabasist France Meglič – Ilovški.
V tretji vrsti stojijo pevci MPZ v sivih srajcah s kravatami: Ivan Genorio – Birsov s hčerko Tanjo ob sebi in sinom Tomažem pred seboj, Ivan Zupančič – Lipetov, Franc Hauptman, Stane Strmole, zborovodja Pavle Žagar, Alojz Janežič, Peregrin ?, ? Medved, Vinko Ljubič. V četrti vrsti stojijo pevci: Jože Hauptman, Slavko Govekar – Kajclov, Bernard Zupančič – Skobčev, predsednik zbora Miha Kamnikar, Anton Strmole – Fidanov, Franc Ljubič, Milan Lampret, Tone Zaletel, France Meglič. Zadaj levo stojijo še trije v temnejših oblekah, ki niso pevci: nepoznana, France Medved – Špančev, Alojz Mestnik
Vsebina: Zgodba se dogaja na vasi v času gospodarske krize. Čevljarjeva žena Lenka skuša omožiti hčerko Urško z “Amerikancem”, da bi lahko poplačala dolgove zapitega moža Urha in družini omogočila dostojno življenje. Tudi teta Meta bi rada omožila nečaka Tončka, zato se dogovarja s sosedo Nežo, ki ima mlado in lepo hčer Cilko. Toda Cilka si želi bogatega ženina in prosi za pomoč ciganko Rozamundo, ki zna coprati. Ljudje jo razglasijo za noro in pokličejo zdravnika. V vas hkrati prideta Amerikanec in doktor Skaza. Kdo je kdo, ne ve nihče in vse skupaj se začne zapletati.
Zaklad
Režiral je Avgust Bervar.
Igro so uprizorili leta 1967.
Igrali so: Jožica Bervar, Ivan Genorio, Jože Kastelic, Janez Podobnik.
Pogodba
Igro so uprizorili leta 1968.
Igrali so: Ivan Žagar, Milena Genorio, Janez Podobnik, Pepca Strmole, Jože Kastlic, Ivan Genorio.
Dve nevesti
Cvetko Golar
Režiral je Avgust Bervar.
Igro so uprizorili leta 1968.
Igrali so: Ivan Genorio, Martina Erjavec, Milena Genorio, Jožica Strmole, Jože Kastelic, Ivan Žagar, Jure Gorišek, Tone Kamnikar, Micka Ljubič, Janez Podobnik, Tone Zaletel.
Zdravnikov Strežnik
Režiral je Avgust Bervar.
Igro so uprizorili leta 1969.
Igrali so: Jože Medved, Franc Arko, Milan Vrhovec, Nace Lesjak, Ciril Šajn, Janez Podobnik, Tone Zaletel, Tone Mestnik, Jože Mestnik, Janez Gorišek, Lojze Kastelic.
Šepetalka je bila Marija Kastelic.
Mati in sin
Režiral je Avgust Bervar.
Uprizorili so jo leta 1970.
Predstavo so odigrali sedemkrat: trikrat v Stični, dvakrat v Šentvidu pri Stični, enkrat v Zagradcu in enkrat v Žužemberku.
Detektiv Megla
Jože Kranjc
Režiral je Avgust Bervar.
Igro so uprizorili leta 1970.
Igrali so: Jože Medved, Tone Zavodnik, Marija Ljubič, Ivan Žagar, Tone Zaletel, Jože Kastelic, Tina Strmole, Janez Podobnik, Tone Kamnikar.
Šepetalka je bila Marija Kastelic.
Premieri je sledila še ponovitev. Oboje v Stični.
Vozel
Režiral Avgust Bervar.
Igro so uprizorili leta 1971.
Igrali so: Jože Kastelic, Tina Strmole, Milka Strmole, Janez Ppodobnik, Ani Kamnikar, Tone Zaletel.
Premieri je sledila še ponovitev. Oboje v Stični.
V Ljubljano jo dajmo
Režiral je Avgust Bervar.
Igro so igrali leta 1972.
Igrali so: Milka Strmole, Tina Strmole, Janez Podobnik, Tone Zaletel.
Premieri 12. februarja je sledila ponovitev 13. februarja 1972. Oboje v Stični.
Vsebina: Vinski trgovec in njegova žena iz manjšega mesta skleneta, da bosta starejšo hčer poslala v uk v Ljubljano zato, da bi tam našla primernega ženina. Seveda, primernega po njunem mnenju, torej bogatega. Toda stvari se ne odvijajo po njunem načrtu, a na koncu so vendarle vsi zadovoljni.
Raztrganci
Matej Bor
Režiral je Avgust Bervar ob pomoči Maksa Furjana.
Igro so igrali leta 1972.
Odigrali so tri predstave: v Stična premiero 2. decembra in ponovitev 3. decembra, tretjič pa v Šentvidu pri Stični.
Matajev Matija
Rado Murnik
Režirala sta Avgust Bervar in Maks Furjan.
Igro so igrali leta 1973.
.
Šepetalka je bila Marija Kastelic. Odigrali so dve predstavi v Stični. Fotografije so bile posnete na zaključni predsatvi 4. marca 1973.
Veriga
Fran Saleški Finžgar
Režirala sta Avgust Bervar in Maks Furjan.
Igro so igrali leta 1973.
Odigrali so pet predstav: tri v Stični, eno na Muljavi in eno v Zagradcu.
Vsebina: Ob sumu, da je sosed sosedu ukradel verigo, se začne zgodba o nevoščljivosti, požrešnosti in trdosrčnosti, ki onesrečuje tri generacije na vasi. Najprej razdre srečo dveh zaljubljencev, potem sledijo vedno novi nesporazumi. Nesmiselnost vsega vaščani dojamejo šele ob dedovi tragični smrti. Ta jih šele spravi.
Dramska skupina Gimnazije Stična
1953/54
Skopuh
Moliere
režija prof. Ana Debevc
1954/55
Kralj na Betajnovi
Ivan Cankar
1955/56
Revizor
Gogolj
Žalujoči ostali
Nušič
1972/73
Matura (igra v treh dejanjih)
Lazslo Fodor
Režirala prof. Cilka Žagar in Avgust Bervar;
1973/74
Srečni dnevi
Puget
Namišljeni zdravnik
Hans Weigel
Režirala sta Avgust Bervar in Maks Furjan.
Igro so uprizorili leta 1974.
Igrali so sedem predstav: v Stični dve, po eno pa v Ponikvah, v Vidmu, v Šentvidu, v Podtaboru in v Žalni. Fotografija je bila posneta 24. februarja 1974 v Stični.
Vsebina: V bogati družini Mlinarič pričakujejo znamenitega zdravnika, ki naj bi sinu Frenku pregnal duševne motnje. Po pomoti v družino kot psihiatra sprejmejo Harrya, ki pa je v resnici zavarovalniški agent. Spretni Harry se v nastali situaciji hitro znajde in ne le da “ozdravi” sina, temveč rešuje težave vseh stanovalcev hiše.
Pot do zločina
Miško Kranjec
Režirala sta Avgust Bervar in Maks Furjan.
Igrali so v letih 1974 in 1975.
Igrali so: Janez Podobnik, Jože Genorio, Tina Strmole, Milka Strmole, Slavka Potokar, Dušan Kamnikar, Nuša Strmole, Tone Zaletel, Marjan Kavšek, Tanja Genorio. Šepetalka je bila Marija Kastelic.
Igro so uprizorili sedemkrat: dvakrat v Stični in po enkrat v Ponikvah, v Vidmu Dobrepolje, v Šentvidu pri Stični, v Podtaboru in v Žalni.
Peg srček moj
John Hartley Manners
Režirala Avgust Bervar in Maks Furjan.
Igro so uprizorili leta 1975.
Igrali so: Janka Leskovec, Nuša Strmole, Dušan Kamnikar, Jože Genorio, Mihael Glavan, Rado Genorio, Tanja Genorio, Janez Podobnik.
Šepetalka je bila Marija Ljubič.
Predstavo so uprizorili trikrat: dvakrat v Stični in enkrat v Šmarju. Zaradi odhoda Jožeta Genoria k vojakom je v Šmarju njegovo vlogo odigral Tone Zaletel.
Cvetje hvaležno odklanjamo
Norman Barrash in Carroll Moore
Komedija
Režirala sta Mihael Glavan in Maks Furjan.
Igro so uprizorili leta 1976.
Predstavo so uprizorili sedemkrat: dvakrat v Stični in po enkrat v Mlačevu, na Ponikvah, v Šmarju, v Zagradcu in na Muljavi. Igrali so v februarju, marcu in aprilu.
Vsebina: Strokovnjak za elektroniko Georg Kimball neopazno posluša telefonski pogovor svojega zdravnika in zavoljo nesporazuma meni, da mu je prisojeno le še nekaj tednov življenja. Preneha ga skrbeti zaradi vsemogočih zbadanj in bolečin. Pač pa ga začne skrbeti, kako bo brez njega živela njegova žena Judy, ki jo zelo ljubi. Seveda se stvari komično zapletejo, nič usodnega se ne zgodi, zato CVETJE HVALEŽNO ODKLANJAMO!
Leta 1977 so uprizorili kar dve igri skupaj in verjetno s tem počastili nek jubilej. Zadolženemu za tiskanje plakatov se je po nesreči zapisalo, da je ta jubilej 200-letnica rojstva Antona Tomaža Linharta, a to ni res, saj je bil Linhart rojen leta 1756. Do danes se je spomin, za kakšen jubilej je v resnici šlo, žal izgubil. Ostal pa je plakat »z napako« kot še posebno dragocen dokument.
Županova Micka
Anton Tomaž Linhart
Režirala sta Mihael Glavan in Maks Furjan.
Predstave so odigrali dvakrat v Stični, po enkrat na Muljavi, v Zagradcu in Šentvidu pri Stični, kjer so igrali na kulturni dan.
Podlaga zakonske sreče
Jakob Aleševec
Režiral je Mihael Glavan.
Igrali so: Toni Omejec – Slavoljub, Jelka Ljubič – Dragotina, Tanja Genorio – Jerica, Marjan Gorišek – Pelikan, Darja Strmole – Ivana.
Nadaljuj z branjem: Od ustanovitve KUD do izgradnje Kulturnega doma…KLIK!
