Stična in knjige

Stična je neločljivo povezana z zapisano slovensko besedo in s knjigo. Tu so v samostanu nastali zgodnji zapisi v slovenščini, že stoletja pa v njem hranijo bogato knjižnico. Kako pa je s knjigami v Stični danes?

 

Vsebina:

 

Knjižnica
.
V knjigah najdemo znanje in razvedrilo. Daleč najbolj založene knjižne police imajo knjižnice. V javnih knjižnicah so brezplačno dosegljive vsakomur, v šolah so namenjene učencem in dijakom, obstajajo pa tudi knjižnice za določen krog ljudi in te niso vselej javno dostopne. V stiškem okolišu imamo vse troje: izposojevališče javne knjižnice, dve šolski knjižnici in samostansko knjižnico zaprtega tipa.

 

Izposojevališče Stična Mestne knjižnice Grosuplje
.
DSC_0122

 

Izposojevališče Stična v nekdanjem Občinskem domu je del knjižnične mreže Enote Ivančna Gorica, ki je organizacijska enota Mestne knjižnice Grosuplje. Začelo je delovati 25. oktobra 1974 kot Krajevna knjižnica v Stični, saj si ni bilo več možno predstavljati kraja z gimnazijo brez javne knjižnice. Zbirka je ob ustanovitvi štela 2000 knjig, sedaj ima 5383 enot različnega knjižničnega gradiva.

Odkar je leta 1998 v Ivančni Gorici začela delovati sodobna Enota Mestne knjižnice Grosuplje, je obisk skromnejše stiške knjižnice močno upadel. Ohranja pa svoj čar za bralce, ki si želijo brati starejše romane, saj jih v Ivančni Gorici ni. V njej poteka knjižnična vzgoja otrok iz vrtca in podružnične šole. Posebno dobrodošla je akcija Knjižničar pri vas med počitnicami, saj si bralci v okviru te lahko izposodijo knjige za dva meseca in jih tako lahko vzamejo s seboj na počitnice.

Več na: http://www.gro.sik.si/Enote/Izposojevali%C5%A1%C4%8De-Sti%C4%8Dna

 

Šolska knjižnica Osnovne šole Stična
.
maticnasola-015

 

Šolska knjižnica opravlja poleg izposoje knjig še druge naloge in se tako vključuje v vzgojno-izobraževalni proces v šoli. Predvsem učencem pomaga, da se naučijo, kako samostojno iskati razne informacije in kako se učiti. Tako podpira njihovo vedoželjnost, razvija veselje do branja in učenja ter jih usposablja za vseživljenjsko učenje. Te cilje skuša dosegati z redno dejavnostjo ter s sodelovanjem v drugih šolskih dejavnostih in v različnih projektih.

Šolska knjižnica Osnovne šole Stična ima prek 20.000 enot knjižničnega gradiva – knjig, učbenikov, revij, avdiovizuelnih posnetkov in drugih enot za učence in za učitelje. Ima pa tudi računalnike, tiskalnike in drugo sodobno tehnologijo. Vse to je razporejeno v sedmih knjižničnih prostorih na matični in vseh podružničnih šolah.

Več lahko preberete na spletni strani: http://knjigaossticna.splet.arnes.si/

 

Šolska knjižnica Srednje šole Josipa Jurčiča
.
srednja_knjiz

 

Srednješolci so dokaj samostojni uporabniki knjižnice. Gradivo v njej je postavljeno tako, da morejo uporabniki sami dostopati do njega. 170 m2 velik prostor je razdeljen na čitalnico in knjižnico v ožjem pomenu besede. Čitalnica ima kar 35 sedežev in v njej je tudi priročna knjižnica. Tam se dijaki lahko učijo ali pripravljajo razne seminarske oziroma raziskovalne naloge. V knjižničnem delu si lahko knjige izposojajo, se ob informacijskem pultu seznanjajo z razno literaturo, uporabljajo pa lahko tudi računalnik in tiskalnik ter se povezujejo na splet.

Knjižnica ima preko 25.000 enot knjižničnega gradiva. Naročeni so na skoraj 50 naslovov domačih in tujih časopisov, revij in drugih periodičnih publikacij. Knjižnica se povezuje tudi z ostalimi knjižnicami v regiji in širše in omogoča uporabnikom dostop do najrazličnejših informacij.

Več lahko preberete na spletni strani: http://www.ssjj.si/knjinica/

 

Knjižnica Cistercijanske opatije Stična

Foto: p.Branko Petauer

V samostanu so že v prvem stoletju po njegovi ustanovitvi pisali oziroma prepisovali izredno lepe rokopisne knjige. Hranili so jih v knjižničnih omarah po raznih prostorih. Od baroka naprej je knjižnica v nadstropju nad jedilnico. Sčasoma se je v njej zbral pravi knjižni zaklad iz različnih strok. Še bolj pospešeno se je bogatil po izumu tiska. Ko je cesar Jožef II. leta 1784 samostan razpustil, so najdragocenejše knjige odpeljali v dunajsko dvorno knjižnico, preostale v ljubljansko licejsko knjižnico. Te zadnje zdaj hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Po obnovi samostana leta 1898 so začeli ponovno zbirati knjižnično gradivo. Zdaj knjižnica hrani okoli 30.000 knjig, poleg bogoslovnih tudi knjige s področja umetnosti, zgodovine, prava, glasbe, naravoslovja, pedagogike in filozofije. Večinoma so nastale po letu 1800, a je pot nazaj v stiško knjižnico našlo tudi nekaj knjig iz stare knjižnice. Knjižnica ni dostopna širši javnosti.

Več o njej lahko preberete na:  http://memoriascripta.nuk.uni-lj.si/zbirke/index.php?id=85

 

 

Rastoča knjiga

Rastoča knjiga je izvirni slovenski projekt, ki ima globoke korenine na Dolenjskem in tudi veliko sporočilno vrednost za prihodnost. Njen idejni vodja je dr. Janez Gabrijelčič. Z zbirko knjig o nekem kraju ali knjig, ki so jih napisali prebivalci nekega kraja, se krepi identiteta krajanov kot družbe, ki se stalno uči, pa čeprav nekdo na tem, drugi na drugem področju ustvarjalnosti. Na stiškem območju imamo kar dve Rastoči knjigi, eno v Muzeju krščanstva in drugo v osnovni šoli.
 
Rastoča knjiga Stična v Muzeju krščanstva na Slovenskem

rastoca-knjiga
Foto: Tadej Trnovšek

Rastoča knjiga Stična se v Muzeju krščanstva na Slovenskem nahaja od leta 2012 v posebni vitrini v pritličju muzeja. Zaradi omejitve s prostorom je v vitrini predstavljen le izbor knjižnih del. Avtorji knjig so bili rojeni v Stični, so tu živeli ali delali oz. živijo in ustvarjajo še danes (stiški menihi, lokalno prebivalstvo, zaposleni v muzeju ali drugih javnih ustanovah) ali pa je Stična s svojimi kulturnimi, naravnimi in turističnimi potenciali predmet njihovih raziskav v znanstvenih in poljudnoznanstvenih razpravah ter v literarnih delih.

Od kar imamo v muzeju Rastočo knjigo Stična, povezujemo preteklost s sedanjostjo na prav poseben način. Vsebinsko se namreč Rastoča knjiga Stična prav lepo dopolnjuje s predstavitvijo znamenitih stiških rokopisov s konca 12. stoletja v prvem nadstropju muzeja, na stalni razstavi Življenje za samostanskimi zidovi.

Besedilo mag. Nataša Polajnar Frelih

Povezava za Rastočo knjigo na naši spletni strani:

http://www.mks-sticna.si/slo/raziskuj/razstave/arhiv-obcasnih-razstav/rastoca-knjiga

.

Rastoča knjiga na osnovni šoli Stična
.

Na Osnovni šoli Stična smo se projektu Rastoča knjiga pridružili 6. februarja 2014 na slovesnosti ob kulturnem prazniku. Idejni avtor projekta je dr. Janez Gabrijelčič. Po njegovi zaslugi je to postal vseslovenski in mednarodni projekt pod pokroviteljstvom Državnega sveta Republike Slovenije.

Pri vhodu v šolo smo postavili knjige, ki imajo skupen element, to je lokalno okolje; knjiga ga namreč lahko opisuje, lahko pa iz tega okolja izhaja njen avtor. Na šoli odtlej vsako leto zbirko Rastoča knjiga dopolnjujejmo z domoznansko literaturo. V drugem letu projekta smo v izložbo dodali napis z mislijo: Sodelujmo in prihodnost bo svetla, v tretjem letu pa Bodimo odgovorni. Naša šola je sodelovala tudi na državni prireditvi 23. maja 2016 v Župančičevi jami v Ljubljani, kjer stoji kip deklice z odprto knjigo. V prelepem parku so naši učenci vodili program prireditve, predstavili pa so se tudi s kulturnim programom.

Projekt na šoli vodi ravnatelj Marjan Potokar, zbirko knjig pa dopolnjujeta šolska knjižničarja Kristijan Rešetič in Branka Lah.

Branka Lah


 

Ustvarjalne delavnice na temo knjige

Stična je ena od zibelk slovenske pismenosti in danes lahko samo ugotovimo, da je dete, ki je zraslo iz te zibelke, krepko. Na razmeroma majhnem območju imamo kar štiri knjižnice in dve Ratoči knjigi. Zanimivo bi bilo prešteti, koliko knjig je nastalo v Stični in o Stični. Vsekakor pa vso to stiško knjižno dejavnost lepo zaokrožajo ustvarjalne delavnice v Muzeju krščanstva, saj obiskovalci lahko na njih v živo spoznajo nekatere elemente nastajanja prvih slovenskih rokopisov.

 

delavnica

 

Ustvarjalne delavnice na temo stiških srednjeveških rokopisov

Muzej krščanstva na Slovenskem, ki deluje v stari prelaturi stiškega samostana,  obiskovalcem poleg klasičnih ogledov nudi tudi več ustvarjalnih delavnic na temo srednjeveške pisne kulture. V samostanu Stična je namreč konec 12. stoletja nastalo okoli 70 srednjeveških rokopisov (kodeksov), ki so izrednega pomena za slovensko pisno dediščino. Njihova vrednost je še toliko večja zaradi čudovitih inicialk, ki krasijo večino od danes ohranjenih kodeksov. Zaposleni v muzeju smo leta 2007 začeli intenzivno raziskovati stiške rokopise in kmalu v njih prepoznali eno od bistvenih tem, s katerimi skušamo obiskovalcem pričarati bogato zgodovino stiškega samostana. Plod raziskav so štiri ustvarjalne delavnice, ki se vsebinsko vežejo na čas, ko so v Stični delovali največji pisarski mojstri tedanje Evrope. Delavnice so prilagojene različni starostnim skupinam, tako da so primerne tako za predšolske otroke, kakor tudi za odrasle. Udeleženci se lahko odločijo za ustvarjanje inicialk ali pa se preizkusijo, kako spretni so s pisanjem karoline-gotice, t.j. pisava, v kateri so zapisani znameniti stiški srednjeveški kodeksi iz 12. stoletja. Leta 2011 so bile ustvarjalne delavnice nadgrajene s poučno slikanico našega kustosa Tadeja Trnovška  Zaklad pisarja Bernarda, ki je prejela Zlato hruško – najvišjo priznanje na področju mladinske literature.

Tadej Trnovšek

Podrobnejši opis delavnic:

http://www.mks-sticna.si/slo/raziskuj/za-sole/pedagoske-delavnice