Topografija Kranjske: 1678-79; skicna knjiga
Skicna knjiga, ki jo hrani Metropolitanska knjižnica v Zagrebu je nastala med letoma 1678 in 1679. V njej je uvezanih 358 vedut, izdelanih v tehniki rdeče krede, risbe s tušem ali lavirane risbe oziroma perorisbe, ki so služile za izdajo Valvasorjeve Topografije sodobne vojvodine Kranjske iz leta 1679, v dobršni meri pa so bile uporabljene tudi deset let pozneje v njegovi Slavi.
E-stična je pridobila kvaliteten digitalni posnetek (scan) najstarejše slikovne podobe stiškega samostana. Sken je iz faksimilirane izdaje z naslovom “Topografija Kranjske: 1678-79; skicna knjiga”, ki je bila izdana leta 2001 v 220 izvodih po originalih iz Metropolitanske knjižnice. Original Topografije Kranjske, knjige skic in risb iz leta 1681 hranijo v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu. Tam hranijo tudi celotno Valvasorjevo knjižnico, ki obsega okrog 2000 knjig in 8000 bakrorezov. Leta 1690 jo je od Valvasorja odkupil zagrebški škof Aleksandar Ignacije Mikulič.
Janez Vajkard Valvazor, samostan v Stični, tuš (lavirana) risba iz skicne knjige za Topografijo Kranjske (Topographia Ducatus Carnioliae modernae 1678-79).
Topographia Ducatus Carnioliae modernae 1678-79
Topografija Kranjske iz leta 1679 je album grafik, ki poleg naslovnega bakroreza vsebuje še 319 bakrorezov mest, trgov, samostanov in gradov na tedanjem Kranjskem.Večino gradov je signiral Valvsor sam, v baker pa so jih vrezali Trost, Ritter-Vitezović in Mungerstorff. Na spodnji sliki je fotografija originalnega grafičnega lista, ki prikazuje stiški samostan.
Samostan Stična, bakrorez, Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bogenšperk, 1679. Closter SITTIH. Shiticsna. Sign.: WD, Trost sculpsit (bakrorezec). Št. 240.
Foto posnetek grafike v boljši ločljivosti. Klikni na sliko za povečavo!
Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain)
je bilo polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor. Velja za njegovo največje delo in še danes za eno najpomembnejših znanstvenih del o Kranjski, Valvasorjevi domovini, današnji del osrednje Slovenije. Spodnja slika je iz 11. knjige in prikazuje veliko upodobitev stiškega samostana. Glede na podpis jo je verjetno v Nurnbergu vrezal tamkajšnji bakrorez Johann Azelt (rojen v Nurnbergu leta 1654, zadnjič omenjen 1692).
Ehre XI, med p. 530 in 531: Kloster SITTICH. Sign.: ATzelt sc. Dvostranski prospekt. Posvečeno prelatu Antonu pl. Gallenfelsu. Sličica v levem zgornjem. vogalu, brez naslova, drug pogled. Sličica v desnem zgornjem vogalu, brez naslova, drug pogled.
Veduta stiškega samostana; Ehre VIII, p. 703 diff. V osmi knjigi avtor opisuje svetnike, patriarhe, škofe, redove in župnije. Poročal je o nastanku samostana in navedel tudi vse opate.
Foto posnetek grafike v boljši ločljivosti. Klikni na sliko za povečavo!
Foto posnetek manjša vedute iz osme knjige. Klikni na sliko za povečavo!
Ponatis (nespremenjene) Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Založil in natisnil Janez Krajec, Novo Mesto 1877-79
Krajčev prvi, najzahtevnejši in največji založniški projekt, ki ga je pričel še v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, dokončal pa v Novem mestu, je bil znameniti ponatis Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1877 – 1879). Zahtevno delo, ki v celoti obsega 3532 strani, 24 prilog in 528 ilustracij, je Krajec tiskal v posameznih snopičih po 48 strani. Na svoji izdaji tega temeljnega Valvasorjevega dela je Krajec podpisan kot knjigo-tiskar, litograf in založnik. Kot soizdajatelja sta navedena Vincenc Novak in Josip Pfeifer, ki pa Krajcu denarno nista pomagala. Podpirali sta ga sestri Fani in Marija, dokaj premožni obrtnici v Ljubljani. Krajec s tem znamenitim in zahtevnim ponatisom ni imel niti dobička niti izgube, imel pa je velik moralni uspeh. Za izjemen tiskarski in založniški podvig je na razstavi v Parizu leta 1878 prejel častno diplomo.
Prva stran tretjega zvezka, IX-XI knjige Slave.
Podobe stiškega samostana iz druge (nespremenjene) izdaje Valvazorjeve Slave.
ZL