Krjavljeva koča na Obolnem

Razglednca z motivom Krjavljeve koče. Foto L. Šmuc. Razglednica žal ni potovala.

 

Obolno je bila priljubljena izletniška točka že od nekdaj. Spodnji izrezek, ki vabi na izlet na Obolno, je iz časopisa “Slovenski narod”,  ki je izšel v sredo, 11. septembra leta 1896.

 

Začetek gradnje Krjavljeve koče

Slovenski narod, 30. julij 1934. Kakor lahko razberemo iz spodnjega članka, so na občinski upravi v Stični izdali dovoljenje za postavitev smučarske koče.

 

V mesecu juliju leta 1934 so štirje idealisti, člani Sokola, s pomočjo simpatizerjev, začeli z gradnjo smučarskega doma na Obolnem. Gradnjo sta vodila Jule Verbič in Lado Ambrožič. Dom naj bi služil smučarjem in planincem za prenočevanje. Kakor lahko beremo v časpopisih iz tistega časa, je bila sicer majhna koča zelo premišljeno grajena, saj bi v njej lahko prenočevalo do dvajset oseb. Zgrajena je bila iz borovih brun, znotraj pa obita z deskami. Streha je bila krita s skodlami, ki so bile klane na Kočevskem.

 

Članek o otvoritvi v časopisu “SLOVENSKI NAROD”, 12. septembra leta 1934.

V nedeljo, 9. septembra 1934 so otvorili Dolenjci svojo prvo planinsko kočo. Lep, solnčen dan pa le malo bučna reklama sta privabila veliko množico ljudstvana na obli in goli vrh Obolnega, ki je bil tega dne počaščen s tem, da je bila na robu njegovega temena slovesno otvorjena Krjavljeva koča. Dolenjska, ki je doslej vabila s svojimi naravnimi lepotami in originalnostjo svojega prebivalstva, slovenskega in tujega popotnika, je šla korak naprej. Potrudila se je, da sama pokaže svetu najlepše dele svoje zemlje in da trudnemu popotniku in smučarju da streho in nudi okrepčila prav na onih krajih, ki so radi svoje višine in težje dostopnosti najlepši.

Otvoritev planinskega doma so se udeležili številni gostje iz okolice in Ljubljane. Prvi so prispeli na Obolno neutrudljivi planinci iz Litije, člani litijske podružnice SPD, ki jih je vodil delavni predsednik SPD g.Tomažin iz Litije. Z Litijčani so prispeli tudi turisti iz Šmartnega pri Litiji s svojimi odličnimi pevci pod vodstvom pevovodje g. M Kovačiča. Iz Ljubljane sta prispela zastopnika SK Polža gg. France Peitleo in Jože Zupančič, dalje primarij dr. Pogačnik in drugi. Zelo številno je bila zastopana Stična, ki je dala pobudo in je tudi največ prispevala h gradnji koče. Mladi fantje in dekleta iz Stične so z veliko požrtvovalnostjo pripravili vse potrebno za otvoritev, okrasili dom ter izvršili zadnja dela v koči. Radi svoje delavnosti so si prislužili posebno pohvalo. Poleg izletnikov iz Višnje gore, Št. Vida in Mleščevega je prisostvovalo otvoritvi koče domače prebivalstvo.

Ob 11. dopoldne se je pričela formalna otvoritev koče. V imenu lastnikov in graditeljev koče je pozdravil vse udeležence s planinskim pozdravom akademik g. Julij Vrbič, ter podal besedo g. Tomažinu, predsedniku SPD v Litiji. V svojem govoru, iz katerega je kipela ljubezen do matere narave, do slovenske zemlje in planin, je govornik orisal pomen planinstva in izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je bila Krjavljeva koča zgrajena baš na Obolnem, na tej najlepši točki stiškega in litijskega hribovja . Njegov govor, ki je bil govor starega ter idmealnega prijatelja in ljubitelja planin, so sprejeli poslušalci z velikim zadovoljstvom. Za njim je spregovoril v imenu SK Polža g. Jože Zupančič. Govornik je uvodoma pozdravil graditelje, ki so v tako kratkem času postavili kočo, nato je pa govoril o pomenu planinstva in smučarstva za Dolenjsko. Povdaril je, da ima Dolenjska s Krjavljevo kočo na Obolnem in smučarskim domom pri Sv. Duhu vse pogoje za razvoj tujskega prometa. Dasiravno ne premore planin kakor Gorenjska, vendar so njena hribovita tla pozimi idealni smučarski tereni, ki privabljajo in bodo še vabili v bližnji bodočnosti na stotine turistov. Zaradi cenenega preživljanja in male oddaljenosti od Ljubljane pa bosta postali novi postojanki najbolj priljubljeni izletni in smučarski točki za Ljubljano. Pri idealnem stremljenju organizatorjev tujskega prometa na Dolenjskem pa mora sodelovati tudi domače, kmetsko prebivalstvo, ki mu edinemu služi vse prizadevanje graditeljev in organizatorjev in iz katerega so le-ti tudi izšli. Na koncu svojega govora je še povabil Stičane k sodelovanju s smučarskim klubom Polžem za povzdigo turistike in smučarstva na Dolenjskem . Govorila sta Spende in Korenčan, ki je povedal nekoliko o zgodovini in pričetkih slovenskega planinstva.

Z govori je je bila oficijelna otvoritev koče zaključena. Gostje so si nato ogledali kočo ter pohvalili slog njene gradnje ter praktično razdelbo prostorov.

Po otvoritvi se je vršila velika veselica. V prvih popoldanskih urah se je nabrala velika množica ljudstva, ki si je prišla ogledat dograjeni dom. V veselem razpoloženju so skupine izletnikov ugibale in določevale dan, ko se bodo zopet napotile na Obolno pod prijazni krov Krjavljeve koče. Slednji gost se je čudil izredno lepi legi koče ter krasnega razglednega položaja Obolnega.

 

Objave v časopisih Slovenec in Jutro

 

Planinski vestnik (1934, letnik 34, številka 12)

 

Družba pri Krjavljevi koči. Na levi je stiški učitelj Lado Ambrožič, eden od pobudnikov in organizatorjev gradnje smučarskega doma na Obolnem.

 

Originalne fotografije prikazujejo prisrčno srečanje pred vhodom v Krjavljevo kočo.

 

Strela usodna za Krjavljevo kočo

 

V današnjem času so še komaj vidni ostanki temeljev, na katerih je stala Krjavljeva koča.