Gostišča

 

Gostišča

Beseda gostišče je povezana z besedami gost, gostiti, gostitelj, gostoljubnost. Kako gostoljubna je torej Stična z okolico? E-stična vam predstavlja gostišča, kjer lahko prespite, kjer se lahko le najeste ali pa samo okrepčate. In ob tem poklepetate s prijatelji ali znanci, se kaj poslovnega dogovorite ali sklepate nove simpatije. Obiščite jih in se sami prepričajte o njihovi gostoljubnosti.

 

Vsebina:

 

 
 

Gašper bar

Nosi ime svojega lastnika. Ko pridete v Stično, je to prvi lokal, na katerega naletite. To najmlajše stiško gostišče v stari občinski stavbi vodijo mladi gostinci s svojo mladostno zagnanostjo.
Poleg standardne ponudbe pijač za osvežitev in okrepčilo ponuja tudi manjše prigrizke in posladke: tople sendviče, hot dog, narezke, sadne kupe, sladoled. V bližnji prihodnosti namerava ponuditi obiskovalcem Stične to, kar zdaj pogrešajo: sendvič ali narezek s stiško klobaso, stiško salamo, stiškim sirom … Namerava torej združiti turizem in jestvine z domačim geografskim poreklom. O turizmu razmišljajo tudi zato, ker je v njihovem lokalu info točka. To je zbirka  informativnega gradiva za turiste, pa tudi oba gostinca znata turistom marsikaj pojasniti v angleškem, nemškem, italijanskem in hrvaškem jeziku.

Več lahko preberete na njihovi facebook strani:  https://www.facebook.com/gasperbar.sticna/?fref=ts

 

 
 

Užitkarnica Jama

jama_zunjama5Na dominantnem položaju sredi Stične stoji Brezovška hiša, v kateri je bila že pred več kot 100 leti Hrastova, kasneje pa Brezovška gostilna. Zdaj je v njej gostišče, ki je dobilo ime po atraktivnem kletnem gostinskem prostoru, ki pa zaradi spleta naključij ni več v uporabi. V Jami se enako dobro počutijo starejši gostje in mladina. Zato v Stični vabilo na klepet ali resen pogovor ob pijači ali kavici skoraj vedno pomeni vabilo v Jamo – v prijetno vzdušje gostinskega vrta, v gostinsko sobo ali pa v posebno spominsko sobo stiškim letalcem. V tej zadnji si gost lahko ogleda gradivo o naši prvi motorni pilotki Kristini Gorišek in o jadralni skupini pod vodstvom Lada Ambrožiča.

Ob koncih tedna pogosto pridejo na svoj račun ljubitelji glasbe, ko se tu vrstijo glasbeni večeri. Menjava se glasba različnih žanrov, da vsak lahko najde kaj zase.

Povezava na FB stran: https://www.facebook.com/uzitkarnicajama/?fref=ts

 

 

Viridin hram

virida-viscontiviridaImenuje se po Viridi Visconti, materi zadnjega koroškega vojvode, ki se je še dal na Gosposvetskem polju ustoličiti slovenskemu kmetu. Svoja zadnja leta je namreč preživela v dvorcu na Pristavi in je pokopana v samostanu. Iz Viridinega hrama je lep pogled na samostan, saj domuje v Kulturnem domu nad njim. A tudi obiskovalci Stične ga hitro opazijo od samostana gor in se pridejo vanj osvežit in okrepčat. Poleg je osrednja stiška trgovina z živili. Kaj je lepšega, kot pred trgovino srečati sokrajana in ga povabiti na kavo in šilce klepeta. Le kam? K sosedi Viridi! Ob Viridinem omizju se izmenja nič koliko krajevnih novic. Viridin hram je res »večnamenski«, saj se znajde tudi v vlogi kavarnice. Človek v trgovini kupi časopis in ga v Viridinem zavetju ob kavici z užitkom prelista.

 

 

 

Čajnica

cajnica1

Že ime pove, da je to lokal, kjer se pije predvsem čaj. Ker je priključena zeliščni lekarni, je razumljivo, da strežejo predvsem z zeliščnimi čaji. In kje jo najdemo? V nekdanji »mlekarni« stiškega samostana, ki jo je samostansko podjetje Sitik predelalo za potrebe teh prostorov. Notranja urejenost čajnice je po arhitekturi usklajena s samostanom. Ustvarja umirjeno, skoraj že meditativno vzdušje, ki ga podkrepi še vonj po zeliščih. Človek se v takem prostoru lahko zbere. Zato je primerno zatočišče za človeka, ki bi bil ob skodelici čaja ali kave rad sam s seboj ali pa bi se rad pogovarjal v dvoje, troje … Je tudi hvaležno prizorišče za predavanja o zeliščnem svetu, njihovem zdravilnem delovanju, ter delovanju zeliščne lekarne.

Več lahko preberete na: http://sitik.si/cajnica/

 

 

Kmetija odprtih vrat Miglič

miglic_notMetnaj je vas, ki nima razvitega turizma. Pa čeprav ima zanimivo zgodbo o svojem nastanku, ljubko cerkvico sv. Magdalene, lepe razglede in morda še kaj. Zato je nenavadno, da je v vasi Kmetija odprtih vrat, saj le redkokdaj pride mimo kak turist, ki bi iskal taka odprta vrata. A Migličevi, po domače Frenckovi, so znali izkoristiti prav to. Vrata odpirajo samo najavljenim skupinam, ne mimoidočim izletnikom. Zaključena skupina ljudi pa se pogosto želi poveseliti, razžalostiti, nekoga počastiti, se posvetovati nekje, kjer bodo odmaknjeni od vrveža, ki ga turizem vsekakor prinaša s seboj. Pri Migličevih v Metnaju lahko užijejo prav odmaknjenost v prijetno vzdušje gostoljubne kmetije. Kot bi se pogreznili v toplo naročje, ki daje prijeten občutek varnosti, da lahko človek vsaj za kratek čas odvrže skrbi z ramen.

 

 

Izletniški turizem Okorn

okornovirazgledNa razgledno Pristavo nad Stično vodi več izletniških poti. Naj ob koncu tedna pridejo izletniki po kateri koli od njih, vsi si lahko potolažijo lakoto in žejo ne kmetiji, na kateri piše Izletniški turizem Okorn. Brez predhodne prijave vam postrežejo od petka popoldne do nedelje popoldne. Od nedelje do petka pa po dogovoru odprejo svoja vrata skupinam. 694 m visoka Pristava pa postreže s širnimi razgledi. A Okornovi so menili, da morajo k svoji hrani, pijači in tem razgledom dodati še kaj. Na njihovo pobudo je na širokem travnatem slemenu Pristave zrasla Turistična vas. Vse štiri kmetije v vasici so se združile v prizadevanjih, da bi se izletniki pri njih počutili kar najbolje in zato jim vsaka lahko ponudi kaj svojega, česar druga ne premore. Dodali so še lesene objekte, kjer lahko potekajo zanimivi dogodki.

Več na Facebook strani https://www.facebook.com/IZLETNISKITURIZEMOKORN/?fref=ts

in spletni strani: http://pristava.si/

 

 

Kmečki turizem Obolno

obolno_zunplaninskiTik pod Obolnim, najvišjim vrhom na našem območju, sprejema goste lepo urejena starinska kmečka hiša z napisom Kmečki turizem Obolno. Tako je tu že 45 let, saj je že mati sedanjega gospodarja rada pogostila mimoidoče, čeprav takrat to ni bila dopolnilna dejavnost ampak res le gostoljubnost. Danes njihova kmetija slovi predvsem po nedeljskih kosilih, čeprav seveda skuhajo po naročilu kadarkoli. Približno pol njihovih gostov se namreč k njim pripelje samo na kosilo. Druga polovica so pohodniki in planinci. Nekateri hodijo po Badjurovi planinski poti, ki vodi tod mimo, mnogi pa se povzpnejo le na 776 m visoko Obolno. Oboji morajo k njim po žig, ob tem pa se lahko pri njih tudi najedo. Kosilo je priporočljivo rezervirati, da si gostje zagotovijo prosto mizo, pa tudi da v kuhinji pripravijo dovolj hrane.

Več na Facebook strani: https://www.facebook.com/Kme%C4%8Dki-turizem-Obolno-412461308769151/?fref=ts