Lovska družina Ivančna Gorica

Akti LD Ivančna Gorica

Klikni za dostop!

Obvestilo lastnikom kmetijskih zemljišč in gozdov (objavljeno v časopisu “Klasje”, številka 4, maj 2022)

Načrt ravnanja upravljalca lovišča (Lovska družina Ivančna Gorica) na podlagi Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih

Po Evropi se še vedno vztrajno širi afriška prašičja kuga (APK), za katero so dovzetni domači in divji prašiči. Za izvajanje nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, za zmanjševanje tveganja za vnos in širjenje APK v Sloveniji, ter izvajanje nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Sloveniji, je bil lani sprejet Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge. Na podlagi omenjenega zakona je bil 22. 1. 2021 v Uradnem listu Republike Slovenije (RS) objavljen Sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih. Sklep določa, da za celotno ozemlje Slovenije velja visoka stopnja ogroženosti zaradi neugodne epizootiološke situacije glede afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v sosednjih državah.

Na podlagi 4. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih – ZNUAPK (Uradni list RS, št. 200/20), je Lovska družina Ivančna Gorica sprejela “Načrt ravnanja upravljalca lovišča”. Vsebino načrta ravnanja si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Klik!..Načrt ravnanja upravljavca lovišča-APK…Klik!

 Obnova fasade

Junija 2022 smo lovci LD Ivančna Gorica prenovili fasado na lovskem domu in na novo naredili fasado na hladilnici. Dela je izvedel podjetnik Rovanšek.

Požig lovskega objekta – opazovalnice

17. januarja 2018, nekaj pred 11. uro so bili gasilci PGD Stična obveščeni, da gori lovska opazovalnica v gozdu nad Spodnjo Drago.
Pohiteli so na intervencijo, dostop do opazovalnice je bil možen iz ceste Stranska vas-Polževo. Ob prihodu na kraj požara je bil zgornji del opazovalnice že v ognju, ki so ga hitro omejili in pogasili. Na požarišče so prišli tudi gasilci PGD Ivančna Gorica in kasneje tudi policista PP Grosuplje zaradi suma požiga.

Zanimivosti iz arhiva Lovske družine Ivančna Gorica (pridobljeno po izidu zbornika LD 2016)

 Klub članov SLD za Stiško dolino

Leta 1924 je bila v reviji Lovec objavljena vest o ustanovitvi Kluba članov SLD za Stiško dolino. Prepis članka:⇩

Sestanek dolenjskih lovcev v Gorenji vasi pri Stični se je vršil v nedeljo dne 12. t. m. Bil je dobro obiskan po lovcih iz vse stiške doline. Na sestanku je poročal o lovu kot gospodarski panogi, ter o pomenu Slovenskega lovskega društva za lov, društveni blagajnik, ravnatelj mest. dohod. ur. Ivan Zupan. — Ustanovil se je klub članov S. L. D. za Stiško dolino. Za predsednika kluba je bil izvoljen gos. Jos. Zajec iz Znojil, p. Krka, tajnikom pa g. Milan Končina iz Gorenje vasi. — Ta sestanek je prvi korak k povišanju števila članov SLD, kakor tudi k zboljšanju lovstva v Stiški dolini. V prid tiskovnega sklada SLD je bila podarjena divjačina, ki se je prodala za 130 Din.

Tragična usoda gozdnega čuvaja

Dokument, ki ga predstavljam v tem prispevku je bil last gospoda Franca Trunklja, doma iz Orlake pri Sela Šumberku. Po domače se je reklo pri Zadenških. Priženil se je Franc na Bojanji vrh 16, po domače pri Hribovih, kjer sta z ženo Marijo kmetovala na majhni kmetiji. Med obema svetovnima vojnama je bil postavljen za gozdarsko-lovskega čuvaja v Bojanskem borštu, tedanjem gozdnem posestvu samostana Stična. (glej dokument). V drugi svetovni vojni ni bil udeležen in je ostal doma. Po končani vojni je tedanja oblast podržavila zgoraj omenjeno samostansko posest. “Hribov stric”, pod tem imenom so ga poznali starejši ljudje, pa je v novi državi spet dobil  isto službo.

Leta 1947 (točen datum ni znan) je odšel v Grosuplje na Gozdno upravo (ali nekaj podobnega) po prvo plačo. Tam ga je tedanja oblast pridržala za nekaj dni. Zakaj je bil pridržan ni bilo nikoli znano. Po nekaj dneh se je vrnil domov z naročilom, da se mora v naslednji tednu ali dveh spet javiti v Grosupljem. V strahu, da se mu bo kaj hudega zgodilo, je na domačem skednju naredil samomor. Pokopan je na Muljavi.

Vsi zgoraj navedeni podatki so povzeti iz ustnega izročila domačih. Zapisal Jože Plankar

Odločba o odvzemu lovišča LD Gradišče (Stična)

V glasilu “Lovec” z dne 2. marca 1953 je bilo na predzadnji in zadnji strani, torej na ovitku revije, objavljen  zanimiv dokument. V njem piše, da je lovski družini Gradišče, v oklepaju je navedeno ime Stična, odvzeto lovišče oziroma se razdre pogodba o upravljanju. Razlog naj bi bil disciplinski prekrški nekaterih članov. Nenavadna je postavitev dokumenta na platnico oz. ovitek revije, brez kakršnih koli obrazložitev oz spremnega teksta. Druga stvar, ki daje slutiti čuden namen te objave je to, da dokument ni podpisan in žigosan, torej po vseh merilih neveljaven. ( Dopuščam možnost, da s takratno tiskarsko tehniko ni bilo mogoče natisniti žiga in podpisa.) Naslednja stvar, ki ni čisto v skladu z delovanjem društev je, da se ob takih disciplinskih prekrških izključi kršitelje, saj zaradi tega ni potrebno celi družini odvzeti lovišča. Vsekakor bi bilo dobro dokument poiskati v ustreznih arhivih in dodatno osvetliti takratno dogajanje.

Na spodnjih fotografijah: naslovnica, predzadnja in zadnja stran revije.

Anton Serafin, cesarsko kraljevi gozdar v Stični

Anton Serafin, rodom iz Italije je dolga leta služboval v Stični kot c. kr. logar. Samo po sebi je bilo umevno, da je bil državni logar tudi lovec. Ko so leta 1898 stiško graščino, kot so takrat rekli samostanskim stavbam, naselili zopet cistercijani, je Anton Serafin do upokojitve služil njim.

Po upokojitvi je kupil hišo na Viru. Pri hiši se je reklo pri Strmecu, mogoče se je tako imenoval prejšnji lastnik ali pa se je hišno ime prijelo zaradi strmega klanca, ki se je pri hiši začel dvigovati proti Stični.

Da je bil anton Serafin spoštovanja vreden človek je videti tudi po objavah o njegovi smrti. Takrat so vest o smrti s kratkim življenjepisom Antona Serafina  objavili vsi pomembnejši časopisi, kot je Slovenec, Domoljub, Ameriški slovenec in Laibacher zeitung.

Ustanovitev Lovskega kluba v občini Št. Vid-Stična

V lovski družini smo pridobili zanimiv dokument o ustanovitvi “Lovskega kluba” na področju tedanje občine Št.Vid-Stična

Ustanovitev “Lovskega kluba”
V občini Št.Vid-Stična

Ker je lov v občini Št. Vid-Stična kljub dovolj ugodnim naravnim pogojem slab, to je, ker je divjačine radi tajnih lovcev (lovskih tatov, divjih lovcev) in zato, ker do zdaj, ko je imela lov ena sama odgovorna oseba v zakupu, ni bilo mogoče skrbeti, da se divjačina pomnoži in oplemeniti ter s tem lov povzdigne, so podpisani po svobodnem sporazumu sklenili, da ustanove “Lovski klub v Stični”.
 

Namen “Lovskega kluba”

Namen L.kl. je povzdiga in pospeševanje vrednosti lova na loviščih občine Št. Vid-Stična. Da L. kl. to doseže, hoče lov te občine zdražiti in kot lovski zakupnik vse storiti, da po smernicah “Slovenskega lovskega društva” v Ljubljani lov kar najbolj povzdigne in oplemeniti.
 

Člani “Lovskega kluba”.

Člani L.K. so neoporečni posestniki občani občine Št. Vid-Stična ali v občini bivajoče druge osebe (uradniki, obrtniki) itd. Število članov bodi največ 12. Vsak član mora imeti oziroma si mora privzgojiti smisel za gojo in pospeševanje dobrega lova.
Članstvo more prenehati le po preteku zakupne lovske dobe, po sporazumu med člani pa lahko že prej.
 

Delovanje “Lovskega kluba”

Kot lovski zakupnik bo “Lovski klub” v Stični nastavil in dal zapriseči 4 zanesljive lovske čuvaje , ki bodo imeli nalogo lovske tatove brezobzirno zasledovati in ovajati pristojnim oblastem, da jih kaznujejo. Njih dolžnost bo seveda tudi pokončavanje mačk in drugih živali, ki zalezujejo po gozdovih in grmovju mlado in staro divjačino.
Povzdigo, pospeševanje in oplemenitev lova v občini hoče L. kl. doseči tudi z uvozom zajcev iz oddaljenih pokrajin, da se s križanjem z njimi domače pleme okrepi in požlahtni. Lovski klub hoče nabaviti tudi fazane in jih izpustiti na najbolj primernih mestih svojih lovišč.
Da se poljska jerebica ne uničuje in ob velikem snegu od lakote ne jamra, jim bo L. kl. napravljal zatočišča in jim nastavljal živeža. V predelih občine, kjer so se poljske jerebice zatrle, jih bo L. kl. na novo zaplodil.
Da se smisel koristnega lova oz. plodonosnosti lovišč, ako postopajo lovci plemenito in z razumevanjem, razširi in poglobi, bodo člani skrbeli tudi za primerna predavanja zase in druge prijatelje lova, kolikor bodo sposobni ali sami ali pa si bodo poiskali blagohotnega predavatelja v tej stroki.
 

Kdo zastopa L. kl. pred oblastmi.

Pred državnimi in drugimi oblastmi zastopa L. kl. lahko vsak član, ki se tam izkaže s povabilom ali, če treba, tudi s pooblastilom.
 

Prispevki in članarina.

Nagrada lovsk. čuvajem in drugo.

Vse te v nadpisu imenovane zadeve se bodo določale in denar pobiral po svobodnem sporazumu med člani kluba.

V Stični, dne 7. Februarja 1933.

Janez Šerek Stična št. 31

Lampret Jože Gaberje št. 9

Ludvik Gabrijel   Stična št. 5

Komentar avtorja:

Podpis Janeza Šerka je nečitljiv zato, ker je med vojno izgubil obe roki, namesto njih pa je imel dve kljuki, kljub temu pa se je lovsko udejstvoval. Njegovo ime se večkrat omenja v zborniku LD. Verjetno je bil tudi eden od ustanovnih članov lovske družine Stična leta 1946.

Lampret Jože, po domače Pungršček, iz Gabrja, je bil dejaven tudi pri Jadralni skupini Stična, saj je neštetokrat s konjsko vprego peljal jadralno letalo na Nograd. https://www.e-sticna.si/starejsa-zgodovina/letalstvo-2/letalstvo/

Ludvik Gabrijel je bil lastnik gostilne v Gradičku, med vojno je bil ubit. https://www.e-sticna.si/starejsa-zgodovina/gradicek/

DELO Z MLADIMI

Učenci prve triade OŠ Stična na obisku
Mala Goričica, 18. oktober 2019

Tudi letos so nas obiskali učennci prve triade OŠ Stična.  Skupaj smo preživeli nekaj dopoldanskih ur v prijetnem vzdušju. Zaradi časovne stiske smo letos organizirali predstavitev divjadi in lovstva pri lovskem domu. Najprej so se učenci odpeljali v bližino Metnaja, kjer so si ogledali lovsko opazovalnico, se nanjo tudi povzpeli in kot pravi lovci z daljnogledom opazovali okolico. Po prihodu na Malo Goričico jih je pred lovskim domom pozdravil starešina Jože Zaman in jim na kratko opisal delovanje lovskega društva in delo lovcev. Učenci, učiteljice in spremljevalci so se potem razdelili v štiri skupine, vsaka skupina pa je spoznavala različne vrste divjadi in lovčevo opremo. Letos smo pri naravoslovnem dnevu sodelovali: Jože Zaman je predstavil gozdne kure, Jože Plankar je pripovedoval in pokazal preparate zveri. Na balkonu lovskega doma je Branko Zupan otrokom povedal marsikaj zanimivega o ujedah in sovah. Matej Lah je učencem razložil in pokazal preparate in rogovja parkljarjev. Zvone Lavrič je otrokom predstavil nekaj lovčeve opreme ter jim  podaril brošuri Sledi in Marko na lovu. Za konec je Matej Lah vsem skupaj predstavil psičko Nubio in pokazal nekaj vaj prinašanja in iskanja.

DRUGOŠOLCI OŠ STIČNA PRVIČ NA OBISKU PRI LOVSKI DRUŽINI IVANČNA GORICA
Mala Goričica, 25. 9. 2018

Drugošolci z matične šole OŠ Stična so v sodelovanju z Lovsko družino Ivančna Gorica v okviru dneva dejavnosti doživeli zanimiv in poučen naravoslovni dan. Spoznali so del lovišča, življenjsko okolje divjadi in še vrsto drugih zanimivosti.

Učenci so se z avtobusom odpeljali do lovske opazovalnice – preže – v Metnaju, kjer sta jih pričakala in pozdravila lovca Silvo Oven in Uroš Hauptman. Pod njunim vodstvom so si učenci ogledali notranjost opazovalnice in si z daljnogledom razgledali okoliško pokrajino. Plezanje na prežo je bila za večino učencev nova in enkratna izkušnja. Z nasmehom na obrazu so zapuščali lovsko opazovalnico, saj je vrh le-te za mnoge učence predstavljal poseben osebni dosežek. Dolgoletni član Silvo Oven je ob tem povedal nekaj zanimivih informacij, predvsem čemu služijo opazovalnice, kako poteka opazovanje divjadi in nam v naravi pokazal del lovišča LD Ivančna Gorica.

Pot smo nadaljevali do lovske koče na Mali Goričici, kjer so bili zbrani še ostali lovski tovariši, člani LD Ivančna Gorica, in sicer starešina Jože Zaman, Brane Zupan, Rudi Janežič, Jože Plankar, Zvone Lavrič ter vodnik psičke Nubie Matej Lah, član sosednje LD Šentvid pri Stični.

V uvodnem nagovoru in pozdravu starešine Jožeta Zamana so učenci dobili vpogled v društvo in delo, ki ga opravljajo lovci. Predstavil je delovanje društva ter nam na kratko napovedal potek dneva.

Pod strokovnim vodenjem lovcev so se učenci odpravili na organizirano učno pot, ki je potekala po delu lovišča. Pot je vsebovala več postaj, na katerih so bile preparirane živali. Lovec Jože Plankar nam je na prvi postaji podrobneje predstavil lisico, nato pa jazbeca. Zanimivosti o kuni, divji mački in kragulju nam je povedal lovec Brane Zupan. Starešina LD pa je opisal sovo in medvedjega mladiča. Pokazal nam je tudi medvedjo lobanjo. Učenci so jim z zanimanjem prisluhnili, vedoželjni pa so jim zastavljali tudi vprašanja. Prehajanje do posameznih živali so popestrile zabavne uganke, preko katerih so učenci ugibali, katera bo naslednja nagačena žival.

Preostanek naravoslovnega dne se je odvijal pred lovsko kočo. Tam smo si ogledali lanskoletno pridobitev LD Ivančna Gorica, in sicer hladilnico, namenjeno shranjevanju uplenjene divjadi. Pravo bogastvo pa se nahaja v notranjosti lovske koče. Še posebej dečki so bili navdušeni nad razstavljeno lovsko opremo in trofejami. Med temi so gotovo najbolj izstopali črni medved, volk in divji petelin. Učenci so lahko otipali kožuha črnega medveda in volka, obenem pa poslušali Silva Ovna in Zvoneta Lavriča, ko sta pripovedovala, kje so bile uplenjene živali in o prepariranju le-teh.

Za še prijetnejši zaključek je poskrbela lovska psička Nubia, ki je pod vodstvom vodnika Mateja Laha pokazala svoje veščine. Je šolana, vodljiva, prijazna in izredno spretna pri iskanju in prinašanju, kar nam je tudi dokazala. Posamezni učenci so imeli možnost sodelovati pri demonstraciji, kar je bila za njih izjemna izkušnja.

Pred odhodom v šolo so lovci poskrbeli še za okrepčilo in posladek. Zahvalili smo se jim za gostoljubje in jim skozi okna avtobusa pomahali nasvidenje ter jim zaželeli »dober pogled«.

Učenci so z obiskom lovcev doživeli zelo razgiban in poučen dan. Ne samo da so poglobili svoje znanje o živalih, njihovem okolju, temveč so podrobneje spoznali delo in dejavnost lovcev ter se seznanili s tem, kako nujno potrebno je njihovo delo za ohranjanje naravnega okolja. S prve roke so videli, da delo lovcev ni samo lov, ampak tudi skrb za lovišče, krmljenje divjadi ter varovanje življenjskega prostora divjadi in drugih prostoživečih divjih živali.

Učenci še sedaj, ko so že v šoli, obujajo spomine, kar dokazuje ne le to, da so se veliko naučili in novega spoznali, temveč tudi, da so lovci pri njih res vzbudili zanimanje.

Hvala starešini in članom LD Ivančna Gorica, da so nam pripravili nepozaben dan.
 
Zapisala: Maja Miklavčič
 
Nekaj mnenj učencev:

Meni je bila najbolj všeč nagačena sova. Nisem vedela, da sova ne obrača oči, temveč samo glavo.

Špela, 7 let

Všeč mi je bilo, ko sem psički skrila kožuh in sem bila navdušena, ko ga je našla. »Le kako lahko tako dobro voha?«

Mila, 7 let

Ko bom velik, bom lovec. Imel bom svojega lovskega psa, klobuk in puško.

Anes, 7 let

Prvič sva videla kuno, zato naju je ta najbolj navdušila. To je res prisrčna manjša žival. Všeč so nama njene bele proge.

Nik in Ajda, 7 let

Objava v časopisu Klasje

Objava v Lovcu

LD Ivančna Gorica na stiškem sejmu, 20. maja 2018

Lovci LD Ivančna Gorica smo večkrat razmišljali, kako bi v lokalni skupnosti in širše predstavili društvo in delo, ki ga lovci opravljamo. Prva priložnost se nam je ponudila junija, leta 2016, ob praznovznju 70-letnice društva. Takrat smo priredili proslavo v občinskem središču, kulturnem domu v Ivančni Gorici. Prireditev je lepo uspela in je bila odmevna tudi pri nelovski javnosti.

Naslednja prilika se nam je ponudila na letošnjem stiškem sejmu. Lani smo v Stični po pol stoletja ponovno obudili sejem Exaudi ali sejem na portno nedeljo, ki ima 700-letno tradicijo, saj je stiški samostan pridobil pravice za sejem že v 13. stoletju. Ime Exaudi je nedelja dobila po vstopnem spevu, ki so ga ta dan peli pri bogoslužju. Sejem, ki se je odvijal ob potoku, v neposredni bližini starodavnega stiškega samostana, že s samo lokacijo nagovarja k drugačni, bolj kulturno naravnani sejemski ponudbi. Tako je poleg prikaza skoraj pozabljenih domačih in umetnostnih obrti, delavnic in ustvarjalnic, sodelovala tudi množica lokalnih društev.

Lovci LD Ivančna Gorica smo se prav posebej potrudili, da bi na obiskovalce pustili karseda dober vtis. Pripravili smo stojnico, na kateri je bilo veliko informativnega gradiva s področja lovstva, predvsem pa sva se na vsakovrstna vprašanja dobro pripravila “stojničarja”, Branko Zupan in Zvone Lavrič. Seveda smo poskrbeli tudi za kulinarično ponudbo, saj na takem dogodku ne sme manjkati dober divjačinski golaž. Res je bil dober, ker ga je pod budnim očesom in receptu našega starešine Jožeta Zamana, pripravila ekipa lovcev, v sodelovanju z družinskim podjetjem “Mesarstvo Maver” iz Stične.

Zanimanje obiskovalcev je bilo nad pričakovanji, naša prisotnost pa je bila za nekatere kar prijetno presenečenje. Skoraj zagotovo je marsikdo od mlajših obiskovalcev sploh prvič videl lovca v lovski obleki! Ponovno smo prišli do spoznanja, da smo dolga leta delovali preveč odmaknjeno od oči javnosti. Tudi ta sejem je bila prilika, da stopimo korak naprej, ter predstavimo širši javnosti naše naravovarstveno poslanstvo.
 
Galerija fotografij s sejma:
 

Objava v reviji Lovec

Večina slovenskih lovskih družin je bila ustanovljena leta 1946 in vse te so v letu 2016 praznovale 70-letnico. Kot je v navadi in prav, se je ob tej svoji obletnici tudi Lovska družina Ivančna Gorica ozrla nazaj in presojala, kako uspešno je prehodila dolgo pot. Pogled nazaj jo je lahko upravičeno navdal s ponosom, pogled naprej pa zato z zanosom.

Lovci Lovske družine Ivančna Gorica gospodarimo v 4200 ha velikem lovišču, ki se razteza od severne meje naše občine prek njenega središča proti jugu. Ob svoji ustanovitvi smo ga dobili v oskrbo zelo osiromašenega. Predvojni zakupni sistem in vojna vihra sta divjad v njem tako zdesetkala, da je bilo treba sprva lov v njem celo prepovedovati. Lotili smo se dela. In kaj vse moramo postoriti lovci, da divjadi in ljudem v korist uskladimo naravo s kulturno krajino? S košnjo preprečujemo zaraščanje travnikov in tako divjadi omogočamo pašo. Z vzdrževanjem gozdnih robov in drugih grmišč ohranjamo življenjski prostor in zavetišče številnim živalim. Sadimo in gojimo drevje s takimi plodovi, ki so hrana divjadi. Kjer ni dovolj površinskih voda, urejamo in vzdržujemo vodne vire za napajališča, za valjanje nekaterih živali v vodi in nekaterim tudi za življenjski prostor. Postavljamo in vzdržujemo krmišča ter obdelujemo krmne njive, da nanje privabljamo divjad in jo tako odvračamo od obdelovalnih površin. Postavljamo gnezdilnice za ptice. Seveda tudi skrbno načrtujemo in izvajamo odstrel posameznih vrst divjadi. S temi in številnimi drugimi ukrepi se trudimo ohranjati naravno ravnovesje in pestrost živalskih vrst za sedanji čas in za prihodnost. Gospodarimo torej trajnostno. V okviru svojega dometa tako skrbimo za zdravo okolje, v katerem tudi ljudje lahko uspešneje skrbijo za svoje zdravje. Danes je v našem lovišču število divjadi optimalno, njeno zdravje ustrezno, na obdelovalnih površinah povzroča iz leta v leto manj škode. Lovci Lovske družine Ivančna Gorica torej žanjemo uspehe svojega dela.

Ob tako uspešni bilanci preteklih 70 let smo lovci Lovske družine Ivančna Gorica v letu 2016 upravičeno slavili in se veselili. 18. junija smo se s povabljenimi gosti zbrali v slovesno okrašeni in urejeni dvorani Kulturnega doma v Ivančni Gorici. Vsak je prejel Zbornik, ki ga je lovska družina izdala ob tej priložnosti, vsem ženskam na proslavi pa smo prav prisrčno izkazali posebno pozornost z rdečimi vrtnicami. Lovski rogovi so z lovsko koračnico napovedali slovesni dogodek. Prisotne je pozdravil starešina Jože Zaman in v svojem uvodnem nagovoru na kratko očrtal življenjsko pot in dosežke njegove lovske družine. Osrednji govornik je bil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Iz njegovega govora je bilo mogoče razbrati, da se vodstvo občine zelo dobro zaveda pomena lovskih družin in njihovega izjemnega doprinosa k razvoju in prepoznavnosti občine ter k skrbi za zdravo okolje. Zato je v imenu župana, ki je bil ta dan zadržan drugje, lovski družini podelil spominski kovanec Prijetno domače. Nagovorili so nas  podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič, zastopnik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotošek in predstavnik Lovskega Kinološkega društva Zasavje Darko Grošelj. Lovska zveza Slovenije nam je ob tej priložnosti  podelila spominsko plaketo, najbolj prizadevne lovce pa odlikovala. Znak za lovske zasluge so prejeli Rudi Janežič, Zvone Lavrič in Roman Pušlar starejši, zlati znak pa Viktor Kastelec, Alojz Mostar, Silvo Oven, Jože Plankar, Ciril Zajec in Jože Zaman. Ivan Strmole in Aleksander Kuster sta za kinološke zasluge prejela srebrni znak Lovskega kinološkega društva Zasavje. Tudi Lovska družina Ivančna Gorica je odlikovala vrsto svojih članov z bronastimi, srebrnimi ali zlatimi plaketami, spominske plakete pa je podelila lovskim družinam, društvom, organizacijami in inštitucijami, s katerimi jo delo najbolj povezuje. Vrhunec je slovesnost dosegla, ko je praporščak Branko Zupan zvil stari prapor, gospod Tomaž Smole pa je kot namestnik botra župana Dušana Strnada razvil novega in ga izročil praporščaku. Praporščaki vseh gostujočih lovskih družin so po običaju prekrižali svoje prapore z novim.

Proslava je potekala ob spremljavi lovskih rogov, na katere so igrali priznani glasbeniki Kulturnega društva Zasavski rogisti, sicer prijatelji ivanških lovcev. Kulturni program so obogatili še prav tako priznani domači glasbeniki: solist ljubljanske opere, tenorist Matej Vovk in Stiški kvartet. Po slovesnem delu se je proslavljanje nadaljevala z druženjem pod šotorom ob divjačinskem golažu in praznični torti.

Galerija posnetkov s proslave:

Objava v KlasjuObjava v Lovcu

Prelistajte Zbornik LD Ivančna Gorica:

LD Ivančna Gorica 1946-2016

Zemljevid lovišča Lovske družine Ivančna Gorica:

Lovišče Ivančna Gorica sodi v Zasavsko lovsko upravljavsko območje (LUO) Republike Slovenije in ima šifro 1316. Nahaja se na območju občine Ivančna Gorica v mejah krajevnih skupnosti Ivančna Gorica, Stična in Metnaj. Lovišče je veliko 4200 ha. Seveda pa to ne pomeni, da izvajamo lov na celotni površini. Lovnih površin je namreč 3900 ha, 300 ha pa je nelovne površine. Te je razmeroma veliko zaradi gostega cestnega omrežja in zaradi naselij. Predvsem v Ivančno Gorico in Stično z okoliškimi vasmi se je v zadnjih dvajsetih letih priselilo veliko število ljudi, širjenje naselij pa postopno zmanjšuje lovno površino, ki se je pred tem zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja obdelovalnih površin z gozdom dolgo povečevala.

Karta kvadrantov LD Ivančna Gorica:

Lovski dom na Goričici

Lovci naše družine dolgo nismo imeli svojega prostora, zato smo se večinoma sestajali v gostilnah. Izgradnje doma smo se lotili šele leta 1968. Pri gradnji so sodelovali vsi člani lovske družine, pomagali pa so tudi okoliški prebivalci, zlasti iz Metnaja in Goričice. Leta 1970 je bil lovski dom zgrajen in s slavnostno otvoritvijo dan v uporabo.

Pobratenje z lovsko družino Polšnik

Že davnega leta 1976 sta namreč član LD Polšnik Lado Groboljšek in že pokojni član naše družine Rudi Lesjak dala pobudo za sodelovanju med družinama. Vse od tedaj sta družini organizirali skupne love, ki so se jih radi udeleževali lovci obeh družin. Sodelovali smo tudi ob raznih pomembnih dogodkih, kot so obletnice in druge priložnostih. Ker so naši prijatelji odlični organizatorji lovskih krstov, so jih po končanih lovih večkrat izvedli tudi za naše “krščence”. Tako so jim pripravili nepozaben dogodek, ki se ga bodo radi spominjali sami in vsi drugi prisotni lovci z njimi. Vse to naše druženje in prijateljevanje je 29. marca 2015 doživelo pisno potrditev. Na pobudo lovcev LD Polšnik smo se k temu slovesnemu dejanju zbrali v njihovem lovskem domu. Podpisali smo listino o sodelovanju. Prapore sta prekrižala praporščaka Karel Kokalj iz LD Polšnik in Viktor Kastelec iz LD Ivančna Gorica, listino pa sta podpisala predsednika lovskih družin Franc Černe in Jože Zaman.

Snemanje filma “Stekle lisice”

V mesecu oktobru, leta 2016 se je za potrebe snemanja filma, naša lovska koča za nekaj dni spremenila v podeželski bife z imenom Bambi.  V spodnji galeriji si lahko pogledate nekaj fotografij s snemanja, ki je večinoma potekalo v večernih in nočnih urah.

Izgradnja odvodnjavanja

Junija meseca, leta 2010 smo začeli z deli za napeljavo odvodnih cevi za meteorne vode

Obnova sanitarij

V spomladanskih mesecih leta 2017 smo prenovili sanitarije. Iz prejšnjih dveh kabin s wc školjkami, od katerih je bila ena opremljena še s “čučavcem”  smo naredili eno prostornejšo, s pisoarjem, wc školko in umivalnikom. Na novo smo položili izolacijo in položili nove keramične ploščice.

Izgradnja hladilnice

V začetku meseca maja, leta 2017, smo končali z izdelavo moderne hladilnice za hrambo divjačine.

Požar

V noči na 29. junij nam je neznani požigalec podtaknil požar na lovskem domu in na pomožnem objektu, kjer se nahaja hladilnica, shramba za orodje in drvarnica. K sreči se ogenj, ki ga je podtaknil, na lovski dom ni razširil. Je pa zagorelo pomožno poslopje, kjer so že prej omenjeni prostori. Srečno naključje je hotelo, da se je ponoči proti Debečam vračal mladenič in opazil ogenj, ki se je že dodobra razširil. Sam je pristopil k gašenju, saj imamo v neposredni bližini pipo in kakšnih deset metrov cevi. Toda ogenj je bil premočan in v taki fazi, da ni mogel storiti nič. Poklical je gasilce, ki so po nekaj minutah prišli na lokacijo in pristopili k gašenju. Prvi so prispeli gasilci PGD Metnaj, potem pa še enota PGD Stična. Skupaj so potem ogenj lokalizirali in pogasili.

———————-

Ob 0:37 je PGD Metnaj dobil obvestilo o požaru na drvarnici lovskega doma na Mali Goričici. Ob zvoku gasilske sirene so se metnajski gasilci zbrali v domu in kmalu izvotili na kraj požara. Izvozili smo v 7 minutah. Ob prihodu na požar je bil dobršen del objekta v plamenih. Z hitro akcijo smo požar omejili. Medtem je že prispela enota PGD Stična z dvema voziloma. Z usklajenim delovanjem so bili plameni kmalu obvladani. Odstranili smo goreče dele ostrešja in goreča drva iz drvarnice. Pogorel je veliki del ostrešja, električna instalacija, kompresor hladilnice, drva in motorna kosilnica. Akcija je bila zaključena ob tretji uri. Po odhodu enote PGD Stična , so metnajski gasilci še enkrat pregledali objekt in še preventivno zalili potencijalne navarnosti. Kraj si je ogledala še ekipa policije, naredila zapisnik in zbirala informacije.
 V akciji je sodelovalo 12 gasilcev PGD Stična in 7 gasilcev PGD Metnaj. 
Predsednik PGD Metnaj
Miroslav  Tul

Sanacija požara

Že v naslednjih dneh smo lovci LD Ivančna Gorica pristopili k sanaciji škode, ki je nastala v požaru. Ob čiščenju pogorišča smo lahko le žalostno ugotavljali, da je zgorelo ali bilo na drug način poškodovano in uničeno več, kot je bilo videti na prvi pogled. Začeli smo z odstranjevanjem zgorelega ostrešja, ki je bilo pokrito z azbest-cementno kritino. Zaradi ekološko spornega in zdravju škodljivega materiala smo se odločili, da kljub malo večjim stroškom odstranimo tudi del kritine oz. ostrešja, ki je ostal nepoškodovan, saj nam je bila sporna in zdravju škodljiva azbestna kritina že dlje časa “trn v peti”. Odločili smo se, da objekt na novo prekrijemo z opečno kritino, vsled česar pa je bilo potrebno povečati tudi naklon strehe za približno 10 stopinj. Ob požaru so bili poškodovani tudi žlebovi, katere smo tudi zamenjali. Na podstrešju objekta je bil montiran popolnoma nov kompresor za hladilnico, ki je bil v požaru prav tako uničen. Po naši oceni je požar povzročil za približno 6000 eur škode. Delo smo večinoma opravili sami.

Stari prapor LD Ivančna Gorica

NAŠ LOV, prvi slovenski lovski priročnik

V zbirki knjig naše LD hranimo tudi prvo slovensko knjigo o lovu “NAŠ LOV”. Nastala je tako, da je gozdarski inženir in lovec Mirko Šušteršič leta 1934 zbral in priredil svoja in druga predavanja, ki jih je pozimi 1933/34 za lovce organizirala ljubljanska podružnica Slovenskega lovskega društva. V letu 1933 je namreč Slovensko lovsko društvo sklenilo, da je treba tako kot ponekod drugod tudi na Slovenskem v najkrajšem možnem času vpeljati lovske izpite. Da bi omogočili pripravo lovcev nanje, so v Ljubljani organizirali omenjena predavanja. Ker pa vsi lovci niso mogli prihajati na predavanja v Ljubljano, je iz teh predavanj nastala knjiga NAŠ LOV. Bila je tako kvalitetno napisana, da lovci še danes najdemo v njej nekatere uporabne in koristne vsebine.

Proslava ob 40-letnici Lovske družine Ivančna Gorica

Pri lovskem domu,v senci borovcev so lovci LD Ivančna Gorica leta 1986 praznovali 40 let obstoja lovske družine. Takrat je bil starešina Janez Mišič. Po fotografijah sodeč je bila prireditev lepo izpeljana, z mnogimi povabljenimi gosti in z bogatim kulturnim programom. Poleg Zasavskih rogistov je kulturni program obogatil tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Stična pod vodstvom učiteljice Ane Kot

Proslava ob 50-letnici Lovske družine Ivančna Gorica

 Lovci LD Ivančna Gorica so v soboto 6. Junija 1996 ob 17:30 na Polževem proslavljali 50 letnico delovanja svoje družine. Starešina LD Ivančna Gorica je bil Silvo Oven. Poleg slavnostnih govornikov so program oblikovali tudi Zasavski rogisti, pevski oktet Suha Krajina, pevski kvartet Stična, ter učenke Osnovne šole Stična.
Po kulturnem programu je sledila lovska veselica na kateri je goste zabaval narodno zabavni ansambel Nagelj.

Slavnostno prireditev ob 50 letnici LD Ivančna Gorica je v celoti posnel Foto studio Markelj. Prireditev je bila posneta na VHS kaseto. Po dvajsetih letih smo jo presneli v digitalno obliko in je na voljo za ogled.

60 let LD Ivančna Gorica- 2006

 60-letnico delovanja LD Ivančna Gorica smo lovci praznovali v soboto, 9. septembra, leta 2006, pri lovskem domu na Mali Goričici. Na fotografiji je slavnostni govornik, takratni predsednik LD Ivančna Gorica, Roman Pušlar. Kot vedno, so za svečano vzdušje poskrbeli Zasavski rogisti, zapel nam je pa tudi Stiški kvartet.

 

 

Janez Strmole

V soboto, 6. novembra 2021 nas je prezgodaj zapustil naš dolgoletni član Janez Strmole. Janez se je rodil 18. januarja, leta1947. V lovske vrste je kot pripravnik vstopil 20. 9. 1964, lovski izpit pa je naredil 2. 6. 1966. V lovski družini je opravljal funkcijo gospodarja, za svoje lovsko udejstvovanje in nesebično pomoč pa je bil večkrat odlikovan. Zlato plaketo LD Ivančna Gorica je prejel dvakrat in sicer, leta 1986 in 2016. S strani Lovske zveze Slovenije je bil leta 1996 odlikovan z Znakom za lovske zasluge, ter leta 2014 in 2015 z jubilejnim znakom za 40 let in jubilejnim znakom za 50 let v lovski organizaciji.

Od Janeza smo se poslovili v četrtek, 11. novembra 2021, na pokopališču v Stični.

Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu!

 

Frančišek Štepic

 

V četrtek, 24. decembra 2020, je iz naših vrst za vedno odšel Frančišek Štepic, Pušlarjev ata iz Zgornje Drage. Rodil se je 1. 5. 1933, v lovske vrste je vstopil  8. marca leta1961, kot pripravnik. 26. 4. 1964 pa je postal redni član. Le slabe tri mesece mu je zmanjkalo, da bi dočakal jubilejno 60-letno članstvo v lovski organizaciji. Za svoje požrtvovalno in dolgoletno delo v LD Ivančna Gorica je bil večkrat odlikovan. Od Lovske zveze Slovenije je 1979 prejel Znak za lovske zasluge, leta 2014 pa Jubilejni znak 50 let. Prejel je tudi družinska odlikovanja in sicer Srebrno plaketo leta 1986, ter Zlato plaketo leta 1996 in 2011. Kot zanimivost naj dodam, da je Franc Štepic leta 1986 uplenil prvega medveda v našem lovišču.

Ohranili ga bomo v trajnem spominu!

 

 

 

Alojzij Mostar

 

V torek, 27. oktobra leta 2020, nas je za vedno zapustil dolgoletni član Lovske družine Ivančna Gorica, Alojzij Mostar. Undrov Lojze, kakor se je reklo po domače se je rodil 29. 4. 1932 leta. Živel je v Gorenji vasi. V lovske vrste je bil sprejet kot pripravnik, 8. marca 1970. Pripravništvo je končal 24. 4. 1972 leta, potem pa bil redni član do svoje smrti 27. oktobra leta 2020. Med lovci je bil priljubljen, in vedno pripravljen pomagati. Za svoje požrtvovalno delo je bil večkrat odlikovan. Leta 1996 je prejel družinsko odlikovanje “Bronasta plaketa”, leta 2006 je prejel Srebrno plaketo, ter leta 2011 Zlato plaketo. Prejel je tudi odlikovanja LZS in sicer: leta 1986 je prejel Znak za lovske zasluge, leta 2016 je bil odlikovan z Zlatim znakom za lovske zasluge, za dolgoletno članstvo pa je prejel tudi jubilejni znak “50 let”.

Alojz Mostar je bil pošten in delaven lovec. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu!

 

 Janez Mišič

 

Janez je sklenil svojo življensko pot v soboto, 2. maja 2020, v Mariboru. Večji del svojega življenja je z družino preživel v Ivančni Gorici, na stara leta pa se je preselil v Maribor, kjer je bival v domu za starejše občane.

Janez se je v lovsko družino včlanil leta 1971 kot pripravnik, lovski izpit pa je opravil 10. 2. 1975. V LD je opravljal različne funkcije, od leta 1984 do 1992 pa je bil tudi starešina. Za svoje požrtvovalno delo je bil večkrat odlikovan. Leta 1986 je prejel Znak za lovske zasluge, potem je leta 1996 prejel Red za lovske zasluge III, leta 2014 pa Jubilejni znak 40 let. Od družinskih odlikovanj je prejel Zlato plaketo.

Ohranili ga bomo v najlepšem spominu!

Lovci LD Ivančna Gorica

 

Viktor Kastelec (1940-2020)

 

V petek popoldne, 14. februarja leta 2020, je umrl naš član Viktor Kastelec. Rodil se je 24. 7. 1940. S svojo družino je živel v Metnaju. V lovske vrste je kot pripravnik stopil 3. marca leta 1974, lovski izpit pa je naredil 19. 11. 1975. Za svoje požrtvovalno delo v lovski organizaciji je bil večkrat odlikovan, tako s strani LD, kakor tudi Lovske zveze Slovenije. Znak LZS za lovske zasluge je prejel leta 1996, leta 2015 je prejel od LZS Jubilejni znak za 40 let članstva. Leta 2016 pa je od LZS prejel tudi Zlati znak za lovske zasluge. Prejel je tudi družinski odlikovanji in sicer, srebrno plaketo leta 2006 in zlato plaketo leta 2011. 

Lovski pogreb pokojnega je bil v nedeljo, 16. 2. 2020, ob 15. uri na pokopališču v Stični, kjer smo se lovci LD Ivančna Gorica dostojno poslovili od našega lovca Viktorja.

Lovska družina Ivančna Gorica je izgubila dobrega lovca in poštenega lovskega tovariša. Ohranili ga bomo v lepem spominu!

 

Roman Pušlar (1933-2018)

 

17. junija 2018 je iz naših vrst za vedno odšel Roman Pušlar,  lovec z najdaljšo dobo članstva v Lovski družini Ivančna Gorica. Med zeleno bratovščino je bil sprejet 28. februarja leta 1959 kot pripravnik, lovski izpit pa je naredil leta 1961. Za svoje požrtvovalno delo v lovski družini je dobil več priznanj in odlikovanj. Leta 1996 je prejel Srebrno plaketo, leta 2006 pa Zlato plaketo, LD Ivančna Gorica. S strani Lovske zveze Slovenije je leta 2014 prejel Jubilejni znak 50 let, leta 2016 pa je bil odlikovan z Znakom za lovske zasluge.

Lovski pogreb pokojnega je bil 20. junija na pokopališču v Stični, kjer smo se lovci LD Ivančna Gorica, praporščaki sosednjih lovskih družin, ter mnogi drugi lovci poslovili od našega lovca Romana.

Čas, ki smo ga na skupnih lovih preživeli z Romanom nas je lovsko obogatil za vedno. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu!

Osvald Fačini

Osvald-Valde Fačini je bil starešina Lovske družine Stična od leta 1954, do tragične smrti leta 1962. V prometni nesreči je umrla tudi njegova žena Pavla. Lovci so se dolgoletnemu predsedniku poklonili z lovskim pogrebom in z objavo osmrtnice.

 

---

Boginje lova

Zanimivo je, da ima tako moška dejavnost, kakor je lov, za božanstvo boginje in ne bogove. Vse tri boginje so tudi nekako povezane med seboj. Vsaj Artemida in Diana sta obe tudi boginji svetlobe, lune, svobodne narave, poroda in devištva, medtem ko so slovanska božanstva preslabo raziskana, da bi o Devani vedeli kaj več.

Nekateri proučevalci grške mitologije menijo, da Artemidin lik izvira iz nekaterih božanstev starejših kultur, ki še niso poznale živinoreje in so bile življenjsko odvisne od lova. Artemida je bila ena od dvanajstih glavnih grških bogov. Tudi Diani pripisujejo predrimski izvor. Starejše pleme Latinov jo je namreč častilo kot svojo vrhovno boginjo, toda predvsem kot boginjo svetlobe. Pokroviteljstvo nad lovom je dobila šele v rimskem obdobju in s tem tudi druga Artemidinim podobna poslanstva. Devana pa je, kot kaže, slovanska boginja mlajšega obdobja in nekateri menijo, da je nastala po podobi Diane. Na to sklepajo tudi iz podobnosti imena, ki bi pri obeh lahko imelo svoj koren v latinski besedi deus – božanstvo