joze_z

 

Lovska družina Ivančna Gorica
Mala Goričica 10
1295 Ivančna Gorica

Starešina: Jože Zaman
tel. 041 910 173

email: ld.ivancna.gorica@gmail.com

 

Lov je človekova prastara in prvinska dejavnost, ki mu je omogočala preživetje v obdobju njegovega učlovečenja. Ko je postal živinorejec, je lov ta osnovni pomen izgubil, a je dobil novega – z lovom je branil svoje živali pred divjimi. Kasneje se je pomen lova še večkrat spremenil, a je ostal za človeka vedno pomemben in je to še danes. Spreminjala se je tudi organiziranost lova in lovcev. Slovenski lovci so so se zbrali v svojo organizacijo koncem 19. stoletja. Sprva so bila v njej združena lovska društva, družbe, klubi. Po drugi svetovni vojni pa so leta 1946 za osnovno celico lovske organizacije uzakonili lovsko družino, ki se vedno imenuje po svojem lovišču. Ker naselja Ivančna Gorica takrat še ni bilo, se tudi današnje osrednje lovišče naše občine in lovska družina v njem nista mogla imenovati tako. Kljub temu, da je svojo pot začela v gostišču zaselka pod gričkom Ivančna gorica, sta se njeno lovišče in družina sama takrat imenovala Stična. V preteklih 70 letih je družina doživela kar nekaj sprememb in se je končno ustalila z današnjim imenom.

 

70 let – visoki jubilej Lovske družine Ivančna Gorica v letu 2016

 

skupinska
Lovci Lovske družine Ivančna Gorica ob 70-letnici družine

 

Večina slovenskih lovskih družin je bila ustanovljena leta 1946 in vse te so v letu 2016 praznovale 70-letnico. Kot je v navadi in prav, se je ob tej svoji obletnici tudi Lovska družina Ivančna Gorica ozrla nazaj in presojala, kako uspešno je prehodila dolgo pot. Pogled nazaj jo je lahko upravičeno navdal s ponosom, pogled naprej pa zato z zanosom.

Lovci Lovske družine Ivančna Gorica gospodarimo v 4200 ha velikem lovišču, ki se razteza od severne meje naše občine prek njenega središča proti jugu. Ob svoji ustanovitvi smo ga dobili v oskrbo zelo osiromašenega. Predvojni zakupni sistem in vojna vihra sta divjad v njem tako zdesetkala, da je bilo treba sprva lov v njem celo prepovedovati. Lotili smo se dela. In kaj vse moramo postoriti lovci, da divjadi in ljudem v korist uskladimo naravo s kulturno krajino? S košnjo preprečujemo zaraščanje travnikov in tako divjadi omogočamo pašo. Z vzdrževanjem gozdnih robov in drugih grmišč ohranjamo življenjski prostor in zavetišče številnim živalim. Sadimo in gojimo drevje s takimi plodovi, ki so hrana divjadi. Kjer ni dovolj površinskih voda, urejamo in vzdržujemo vodne vire za napajališča, za valjanje nekaterih živali v vodi in nekaterim tudi za življenjski prostor. Postavljamo in vzdržujemo krmišča ter obdelujemo krmne njive, da nanje privabljamo divjad in jo tako odvračamo od obdelovalnih površin. Postavljamo gnezdilnice za ptice. Seveda tudi skrbno načrtujemo in izvajamo odstrel posameznih vrst divjadi. S temi in številnimi drugimi ukrepi se trudimo ohranjati naravno ravnovesje in pestrost živalskih vrst za sedanji čas in za prihodnost. Gospodarimo torej trajnostno. V okviru svojega dometa tako skrbimo za zdravo okolje, v katerem tudi ljudje lahko uspešneje skrbijo za svoje zdravje. Danes je v našem lovišču število divjadi optimalno, njeno zdravje ustrezno, na obdelovalnih površinah povzroča iz leta v leto manj škode. Lovci Lovske družine Ivančna Gorica torej žanjemo uspehe svojega dela.

Ob tako uspešni bilanci preteklih 70 let smo lovci Lovske družine Ivančna Gorica v letu 2016 upravičeno slavili in se veselili. 18. junija smo se s povabljenimi gosti zbrali v slovesno okrašeni in urejeni dvorani Kulturnega doma v Ivančni Gorici. Vsak je prejel Zbornik, ki ga je lovska družina izdala ob tej priložnosti, vsem ženskam na proslavi pa smo prav prisrčno izkazali posebno pozornost z rdečimi vrtnicami. Lovski rogovi so z lovsko koračnico napovedali slovesni dogodek. Prisotne je pozdravil starešina Jože Zaman in v svojem uvodnem nagovoru na kratko očrtal življenjsko pot in dosežke njegove lovske družine. Osrednji govornik je bil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Iz njegovega govora je bilo mogoče razbrati, da se vodstvo občine zelo dobro zaveda pomena lovskih družin in njihovega izjemnega doprinosa k razvoju in prepoznavnosti občine ter k skrbi za zdravo okolje. Zato je v imenu župana, ki je bil ta dan zadržan drugje, lovski družini podelil spominski kovanec Prijetno domače. Nagovorili so nas  podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič, zastopnik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotošek in predstavnik Lovskega Kinološkega društva Zasavje Darko Grošelj. Lovska zveza Slovenije nam je ob tej priložnosti  podelila spominsko plaketo, najbolj prizadevne lovce pa odlikovala. Znak za lovske zasluge so prejeli Rudi Janežič, Zvone Lavrič in Roman Pušlar starejši, zlati znak pa Viktor Kastelec, Alojz Mostar, Silvo Oven, Jože Plankar, Ciril Zajec in Jože Zaman. Ivan Strmole in Aleksander Kuster sta za kinološke zasluge prejela srebrni znak Lovskega kinološkega društva Zasavje. Tudi Lovska družina Ivančna Gorica je odlikovala vrsto svojih članov z bronastimi, srebrnimi ali zlatimi plaketami, spominske plakete pa je podelila lovskim družinam, društvom, organizacijami in inštitucijami, s katerimi jo delo najbolj povezuje. Vrhunec je slovesnost dosegla, ko je praporščak Branko Zupan zvil stari prapor, gospod Tomaž Smole pa je kot namestnik botra župana Dušana Strnada razvil novega in ga izročil praporščaku. Praporščaki vseh gostujočih lovskih družin so po običaju prekrižali svoje prapore z novim.

Proslava je potekala ob spremljavi lovskih rogov, na katere so igrali priznani glasbeniki Kulturnega društva Zasavski rogisti, sicer prijatelji ivanških lovcev. Kulturni program so obogatili še prav tako priznani domači glasbeniki: solist ljubljanske opere, tenorist Matej Vovk in Stiški kvartet. Po slovesnem delu se je proslavljanje nadaljevala z druženjem pod šotorom ob divjačinskem golažu in praznični torti.

                                                                                                                                                       kup1

 

 

 

Prelistajte  Zbornik LD Ivančna Gorica 1946-2016:   klik!

 

 

 

 Galerija posnetkov s proslave:

 

Zemljevid lovišča Lovske družine Ivančna Gorica:

Lovišče Ivančna Gorica sodi v Zasavsko lovsko upravljavsko območje (LUO) Republike Slovenije in ima šifro 1316. Nahaja se na območju občine Ivančna Gorica v mejah krajevnih skupnosti Ivančna Gorica, Stična in Metnaj. Lovišče je veliko 4200 ha. Seveda pa to ne pomeni, da izvajamo lov na celotni površini. Lovnih površin je namreč 3900 ha, 300 ha pa je nelovne površine. Te je razmeroma veliko zaradi gostega cestnega omrežja in zaradi naselij. Predvsem v Ivančno Gorico in Stično z okoliškimi vasmi se je v zadnjih dvajsetih letih priselilo veliko število ljudi, širjenje naselij pa postopno zmanjšuje lovno površino, ki se je pred tem zaradi opuščanja kmetovanja in zaraščanja obdelovalnih površin z gozdom dolgo povečevala.

 

 

Karta kvadrantov LD Ivančna Gorica:

kvadrant_lov

 

  Lovski dom na Goričici

Lovci naše družine dolgo nismo imeli svojega prostora, zato smo se večinoma sestajali v gostilnah. Izgradnje doma smo se lotili šele leta 1968. Pri gradnji so sodelovali vsi člani lovske družine, pomagali pa so tudi okoliški prebivalci, zlasti iz Metnaja in Goričice. Leta 1970 je bil lovski dom zgrajen in s slavnostno otvoritvijo dan v uporabo.

 

NAŠ LOV, prvi slovenski lovski priročnik

nas_lov

 

NAŠ LOV je prva slovenska knjiga o lovu. Nastala je tako, da je gozdarski inženir in lovec Mirko Šušteršič leta 1934 zbral in priredil svoja in druga predavanja, ki jih je pozimi 1933/34 za lovce organizirala ljubljanska podružnica Slovenskega lovskega društva. V letu 1933 je namreč Slovensko lovsko društvo sklenilo, da je treba tako kot ponekod drugod tudi na Slovenskem v najkrajšem možnem času vpeljati lovske izpite. Da bi omogočili pripravo lovcev nanje, so v Ljubljani organizirali omenjena predavanja. Ker pa vsi lovci niso mogli prihajati na predavanja v Ljubljano, je iz teh predavanj nastala knjiga NAŠ LOV. Bila je tako kvalitetno napisana, da lovci še danes najdemo v njej nekatere uporabne in koristne vsebine.

 

Boginje lova

Zanimivo je, da ima tako moška dejavnost, kakor je lov, za božanstvo boginje in ne bogove. Vse tri boginje so tudi nekako povezane med seboj. Vsaj Artemida in Diana sta obe tudi boginji svetlobe, lune, svobodne narave, poroda in devištva, medtem ko so slovanska božanstva preslabo raziskana, da bi o Devani vedeli kaj več.

Nekateri proučevalci grške mitologije menijo, da Artemidin lik izvira iz nekaterih božanstev starejših kultur, ki še niso poznale živinoreje in so bile življenjsko odvisne od lova. Artemida je bila ena od dvanajstih glavnih grških bogov. Tudi Diani pripisujejo predrimski izvor. Starejše pleme Latinov jo je namreč častilo kot svojo vrhovno boginjo, toda predvsem kot boginjo svetlobe. Pokroviteljstvo nad lovom je dobila šele v rimskem obdobju in s tem tudi druga Artemidinim podobna poslanstva. Devana pa je, kot kaže, slovanska boginja mlajšega obdobja in nekateri menijo, da je nastala po podobi Diane. Na to sklepajo tudi iz podobnosti imena, ki bi pri obeh lahko imelo svoj koren v latinski besedi deus – božanstvo

 

artemida1  diana1  devana1