V starih časopisih lahko preberemo zanimive stvari o takratnem dogajanju.Tudi o dogajanju v svojem kraju. V predalu e-Stične se je nabralo precej takih člankov in sklenili smo, da jih bomo delili z vami.
Pogosto tožimo nad številnimi avtomobilskimi nesrečami. In imamo občutek, da je to nesreča današnjega časa, ko ima že vsak svoj avto. Včasih, mislimo, gotovo ni bilo tako, saj so se vozili s konjskimi vpregami, ki so veliko počasnejše. Že res, a ta včasih je zelo daleč nazaj. V časopisu Ponedeljek lahko preberemo, da so že pred 85 leti tudi v naših krajih nekateri že imeli avomobile in so tudi že izgubljali življenja v avtomobilskih nesrečah. Tako se je zgodilo tudi mlademu in uspešnemu trgovcu Milanu Končini iz Gorenje vasi.
Klikni na sliko za povečavo!
V obdobju med obema vojnama je bilo življenje v Stični res razgibano. Poleg sokolov, dramske skupine, jadralcev … so delovali tudi raziskovalci kraških jam. O prvih domačih raziskovanjih te vrste je malo dokumentiranega in največ izvemo iz časopisnih člankov, ki pa niso vedno povsem resni. Kaže, da so najprej začeli raziskovati Ilovško jamo. Članek sicer govori o raziskovanju Hovške jame, a jame s tem imenom v naši okolici ne poznamo. Zato tudi strokovnjaki domnevajo, da je šlo za Ilovško jamo.
Klikni na sliko za povečavo!
V besedilu o človeški ribici se bo vsak, ki je vsaj malo poučen o tej živalci, zdrznil ob številnih napačnih trditvah. Najbolj ob trditvi, da ima oči. Na risbi malo nižje so ji oči celo narisali. Za nas v Stični je seveda največji greh tega pisanja trditev, da so jo leta 1768 odkrili v Postojnski jami, Vir je pa le eden od drugih najdišč. V resnici je obratno. O odkritju lahko preberete na tej strani v razdelku Narava – Človeška ribica. Vendar se ne smemo preveč hudovati na napake v sestavku. Človeške ribice takrat še niso dolgo poznali in o njej marsičesa še niso vedeli.
Klikni na sliko za povečavo!
Včasih so v časopisih objavljali zadeve, kakršnih danes ne zasledimo več v njih. Ko jih beremo napisane v njihovem starinskem jeziku, se jim včasih lahko nasmejemo. Za tiste, ki so jih objavili, pa niso bile prav nič smešne. Naša se je zgodila v stiškem Gradičku. O njej lahko preberete v razdelku Zgodovina-Gradiček.
Klikni na sliko za povečavo!
V sodobnem obdobju veliko govorimo o turizmu, čeprav ni nujno, da znamo to gospodarsko panogo dobro upravljati. V Slovenskem narodu lahko preberemo, kako so se v našem okolju turizma lotevali leta 1933. Bili so sposobni v skupne akcije združevati različne panoge kot npr. lovstvo, pohodništvo in gostinstvo. V veliko bolj preprostih okoliščinah od današnjih so se bili pripravljeni zelo potruditi z organizacijo, vodniškim kadrom, oglaševanjem. Znali so izkoristiti aktualna dogajanja, kot je bilo takrat razcvet jamarskih raziskovanj. Pravzaprav posnemanja vredno.
Klikni na sliko za povečavo!
V času med obema svetovnima vojnama so bili naši učitelji organizirani v sekciji za Dravsko banovino stanovske organizacije Jugoslovansko učiteljsko udruženje. V njihovem glasilu Učiteljski tovariš je 16. junija 1938 izšel spodnji članek. Preseneti že naslov glasila – tovariš, še bolj pa, ko v njem preberemo, da so se pred 2. svet. vojno slovenski učitelji med seboj naslavljali s tovariš. Torej ta beseda ni bila izum socializma, učitelji so že pred 2. svet. vojno poznali tovarištvo. Članek pa je zanimiv predvsem zato, ker med drugim govori o dveh znamenitih stiških učiteljih, ki sta imela poleg poklica še vsak svoje pomembno poslanstvo. O pesnici Vidi Tauferjevi in pilotu jadralnega letala, kasnejšem generalu Ladu Ambrožiču. V Stični sta službovala v istem času in sta bila tudi kot učitelja opazna.
Klikni na sliko za povečavo!
O delovanju Jadralne skupine Stična se lahko poučimo v Spominski sobi stiškim letalcem v gostilni Jama v Stični. Pričujoči članek pa nam omogoči, da spoznamo mesto te skupine v celotni strukturi matičnega Aerokluba Ljubljana in tisti drugi del njihovih aktivnosti, ki niso potekale v Stični. To so bila jadranja na Blokah, kjer so se učili jadrati, preizkušali svoje sposobnosti in stremeli za vedno boljšimi rezultati. V članku sta posebej omenjena dva člana stiške jadralne skupine: njihov učitelj letenja Milivoj Šircelj, sicer študent gradbeništva na ljubljanski univerzi, in Lado Ambrožič, učitelj v Stični.
Danes vsi vemo, da sodimo v občino Ivančna Gorica, pred tem pa smo sodili v občino Grosuplje. Pa ni bilo vedno tako. Je zanimivo pogledati nazaj, kam vse je sodila Stična. Iz priloženega članka izvemo, kako je bilo s tem v času, ko so naši kraji bili sestavni del Avstrijskega cesarstva. Že časopis je zanimiv, pisan malo v nemščini, malo v slovenščini. Pa nobenega govora o občinah, ampak o sodnijskih okrajih in njihovih finančnih stražah. In kako so nas vzeli Žužemberku in dali Litiji
Klikni na sliko za povečavo!
Ko danes gledamo mogočno zidovje stiškega samostana, si težko predstavljamo, da je bil včasih precej drugačen in da se je skozi svojo zgodovino spreminjal. Konrad Črnologar je bil med prvimi, ki nam je želel predočiti te spremembe. Seveda samo do svojega časa. V tem pisanju naletimo tudi na zametek drugačne teorije o nastanku imena Ivančna Gorica, kot je danes splošno razširjena.
Klikni na sliko za povečavo!
Nesreče se dogajajo v vseh časih. Tudi take zaradi pijače in s strelnim orožjem. Je pa zanimivo, da danes rečemo, da ga ima kdo pod kapo, včasih so pa rekli, da ga je imel kdo že v laseh. Danes besedno zvezo “v laseh” uporabljamo v drugačen namen – skočili so si v lase. No, tile zidarji si niso, so drugače povzročili nesrečo.
Klikni na sliko za povečavo!
Čeprav so se raziskovanja Šimenkove jame začela pred 2. svetovno vojno, o njih ni ohranjenega kakega arhivskega gradiva. Vse, kar vemo o teh raziskovanjih, vemo iz časopisnih člankov. Pogosto so o njih poročali zlasti v letu 1933. V priloženem je bila objavljena celo edina znana fotografija iz takratnega obdobja.
Klikni na sliko za povečavo!