Odkritje virtualne spominske plošče Vidi Taufer

Dolgoletna želja lastnika te spletne strani, da bi na občinski stavbi v Stični, kjer je od leta 1940 do 1944 živela Vida Taufer, odkrili spominsko ploščo, se žal ne bo uresničila. Razlog je predvsem v dotrajanosti stavbe, saj ni več varna za bivanje in je predvidena za rušenje. Zato sem se odločil, da ob 120 obletnici njenega rojstva kjub temu naredim odkritje plošče in sicer v virtualni obliki.

15. junij 2023. Na današnji dan pred 120 leti, se je rodila slovenska pesnica Vida Taufer. Svoja najboljša dela je ustvarila prav v Stični. Ob tej priložnosti vabljeni k ogledu odkritja virtualne spominske plošče in branju njene poezije: https://www.e-sticna.si/vida-taufer/  


 Valvasor in Stična Vse slike Stične iz Topografije Kranjske in Slave Vojvodine Kranjske, tudi iz ponatisa, zbrane na enem msetu. https://www.e-sticna.si/v-besedi-in-sliki/12923-2/



21. Festival Stična, 18. november – 3. december 2022 Po dveh letih koronskega premora se letos ponovno vrača Festival Stična Stiški odri, ki so v tem času pretežno samevali, bodo končno ponovno zaživeli in vaše poznojesenske večere popestrili s širokim naborom koncertov, gledaliških predstav, potopisnih predavanj in poučnih delavnic. Tudi tokrat smo se potrudili, da smo za vas pripravili raznolik program, ki vključuje tako nove kot že bolj uveljavljene izvajalce iz cele Slovenije, poseben prostor pa seveda namenjamo tudi domačim ustvarjalcem. Marsikdo si gotovo ne predstavlja jeseni brez Festivala Stična – obisk festivalskih dogodkov z družino in prijeten klepet z znanci je na tej točki postal že nekakšna rutina, ki jo lahko letos končno ponovno obudimo. Vabljeni!


Predstavitev knjige Lada Ambrožiča Spotikanja UTŽO Ivančna Gorica je v torek, dne 8. 11. 2022 ob 16. uri v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča, pripravila predstavitev knjige Spotikanja, avtorja Lada Ambrožiča. Ambrožič je bil dolgoletni ugledni novinar in oddgovorni urednik informativnega programa na TVS. V knjigi opisuje čas njegovega vodenja informativnega programa v obdobju 1991-2021. Gre za dragoceno pričevanje in pomemben premislek o vlogi in pomenu nacionalne televizije v slovenski družbi. Pogovorni večer je vodil njegov stanovski kolega Aleks Štakul, nekdanji novinar, urednik in direktor TV Slovenija.

 

Vabilo na predstavitev knjige

Slovenski velikani v portretih kranjskih gimnazijk

Že tretje leto zapored so kranjske gimnazijke, narisale ducat portretov znanih Slovencev, ki jih objavijo v koledarju in na potujoči razstavi, ki svojo pot začenja v knjižnici Gimnazije Kranj. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v maniri starih mojstrov v tehniki svinčnika (rjava barvica). Za letošnji koledar so v izbor dvanajstih portretov uvrstile kar dva Stičana, Kristino Gorišek in patra Simona Ašiča.

Ob risanju portretov mi je bila glavna prioriteta to, da sem našla tisto idealno sliko, ki je v sebi skrivala tisto iskrico v očeh, nasmeh ali neko nenavadno nepopolnost obraza, v kateri si lahko odkril resnico človeka na sliki in pomislil, da bi ga rad spoznal, tako njega kot njegovo zgodbo. Monika Sunesko iz 4. č (Stanko Bloudek, Kristina Gorišek Novaković in Josip Plemelj)

Pri risanju nekoga, ki ga širša slovenska javnost občuti kot legendo ali velikana, se je treba resnično potruditi, saj namreč nočemo biti prav mi tisti, ki mu bomo storili krivico. Tako lahko brez zadržkov rečem, da je bil pritisk precej močan. Pri patru Simonu Ašiču mi je bilo najbolj pomembno, da uspem ujeti njegov dobrodušni nasmeh in dobro voljo do ljudi, katerim je pomagal. Ula Simonič iz 4. h (pater Simon Ašič in Nejc Zaplotnik)

 

Koledarju in pričujoči razstavi na pot Do zdaj je bilo v treh koledarjih in potujočih razstavah Slovenski velikani upodobljenih 36 portretov pomembnih slovenskih osebnosti. Nekatere pripadajo kanonu slovenske biografije, spet druge smo skoraj izbrisali iz našega spomina. Naloga upodobiti cvet slovenskega naroda se zdi nedosegljiva, saj bi se ji lahko posvečali desetletja, v svojem idealizmu je lahko tudi kamen spotike. S tehniko svinčnika je tudi tokrat pet kranjskih gimnazijk, med njimi je Gaja Bumbar sodelovala pri vseh treh projektih, v maniri starih mojstrov nadaljevalo delo svojih predhodnic. V novo leto stopamo z neuklonljivo, samosvojo in vznemirljivo Almo Karlin ter popotujemo čez brezdanja duhovna obzorja posameznikov, vse dokler leta 2022 ne bomo zapustili z Janezom Bleiweisom, Kranjčanom s prizemljenim, trmastim, nekoliko robatim značajem, pa tudi zmernim in popustljivim, kot ga opisujejo nekateri. Romantičen in idealiziran je pogled na slovenskega človeka, vendar verjetno le takšno doživljanje nas samih lahko prispeva k ustvarjanju samozavestne, tvorne, strpne slovenske biti. Ustvarjanje idealov je del ustvarjanja naroda in v širšem pogledu ustvarjanja človeštva. Kaj bi bil človek brez idealov?

mentorica Nataša Kne, prof.

V spodnji galeriji si lahko ogledate vseh 12 portretov

Razstava portretov v trgovini Spar v Ivančni Gorici


FOTOGRAFSKA  RAZSTAVA, KNJIŽNICA IVANČNA GORICA, 1. februar — 30. marec 2022


Predstavitev foto-monografije Fotografska zapuščina Rafaela Simčiča, avtorja Andreja Perka, v Knjižnici Ivančna Gorica

Andrej Perko je predal dragoceno fotografsko monografijo Rafaela Simčiča knjižnici Ivančna Gorica

Fotograf Andrej Perko, ki je del otroštva preživel v Stični in na Muljavi, je Knjižnici Ivančna Gorica podaril izvod pravkar izdane knjige Fotografska zapuščina Rafaela Simčiča. V njej je okoli 330 fotografij, ki jih je v obdobju med letoma 1925 in 1975 posnel njegov stric Rafael Simčič. Ta je živel v Žužemberku in kasneje v Ivančni Gorici, kjer je bil avtomobilski prevoznik, obenem pa navdušen fotograf. Kot je povedal Perko, je za njegovim stricem ostala velika škatla črno-belih negativov na steklenih ploščah in na različnih vrstah filmov. On jih je digitaliziral in v knjigi uredil kronološko ter tehnično (glede na nosilce).

»Ocenjujem, da so stričeve fotografije fotografsko zanimive, lepo kadrirane, z dobro kompozicijo, lepo osvetljene in ostre, vsekakor pa dokument časa. Dokument o načinu življenja v prvi polovici 20. stoletja, vidijo se socialne razmere, oblačilna in predvsem tehnična kultura – avtobusi, avtomobili, tovornjaki, motorji,« je pojasnil avtor in omenil, da je bil njegov stric dirkač na cestnih hitrostnih dirkah, zato so ga privlačila vozila. V knjigi je tudi nekaj posnetkov krajev v naši občini, ki jih je fotografiral iz letala – Višnja Gora in okolica, Stična, Ivančna Gorica z okolico.

Avtor knjige vsem posnetkom ni mogel določiti kraja in časa nastanka, zato vabi vse tiste, ki bodo prelistali njegovo knjigo, da ga opozorijo na kakšne zanimive podrobnosti, ki jih bodo odkrili.


Najstarejša znana podoba samostana Stična

E-stična je pridobila kvaliteten digitalni posnetek (scan)  najstarejše slikovne podobe stiškega samostana. Sken je iz faksimilirane izdaje z naslovom “Topografija Kranjske: 1678-79; skicna knjiga”, ki je bila izdana leta 2001 v 220 izvodih po originalih iz Metropolitanske knjižnice.  Original Topografije Kranjske, knjige skic in risb iz leta 1681 hranijo v Metropolitanski knjižnici v Zagrebu. Tam hranijo tudi celotno Valvasorjevo knjižnico, ki obsega okrog 2000 knjig in 8000 bakrorezov. Leta 1690 jo je od Valvasorja odkupil zagrebški škof Aleksandar Ignacije Mikulič.

stična, samostan stična, Valvasor
Janez Vajkard Valvazor, samostan v Stični, tuš (lavirana) risba iz skicne knjige za Topografijo Kranjske (Topographia Ducatus Carnioliae modernae 1678-79).

Topografija Kranjske iz leta 1679 je album grafik, ki poleg naslovnega bakroreza vsebuje še 319 bakrorezov mest, trgov, samostanov in gradov na tedanjem Kranjskem.Večino gradov je signiral Valvsor sam, v baker pa so jih vrezali Trost, Ritter-Vitezović in Mungerstorff.  Na spodnji sliki je fotografija originalnega grafičnega lista, ki prikazuje stiški samostan.

Stična, samostan Stična, Valvasor
Samostan Stična, bakrorez, Topografija sodobne vojvodine Kranjske, Bogenšperk, 1679. Closter SITTIH. Shiticsna. Sign.: WD, Trost sculpsit. Št. 240.


Izid dveh knjig posvečenih znamenitim Slovenkam in Slovencem v katerih so predstavljeni tudi letalski dosežki Stičanke Kristine Gorišek

“Znamenitni” – imenitne zgodbe 30 znamenitih osebnosti.  Znamenitni je nova knjiga izpod peresa mladinskega pisatelja Žige X Gombača in ilustratorja Jake Vukotiča. V duhoviti in iskrivi stripovski govorici predstavlja 30 znamenitih osebnosti z območja današnje Slovenije. Gre za naše prednike in prednice, ki so s pogumom, drznostjo in jasnimi cilji spreminjali svet v boljši prostor tudi za druge ljudi. Pustili so močan pečat v slovenski in svetovni zgodovini. 

 “Nepozabne” – ženske, ki so premikale meje našega sveta.  Ta knjiga prinaša zanimive zgodbe petdesetih izjemnih Slovenk, ki so vsaka na svojem področju orale ledino in generacijam žensk omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem dovoljeno le moškim.

Nepozabne je pod strokovnim vodstvom Veronike Tašner zadnji dve leti soustvarjalo dvajset avtoric besedil: Milica Antić Gaber, Ana Duša, Živa Kos, Nika Kovač, Patricija Maličev, Metka Mencin, Nina Perger, Jasna Podreka, Špela Razpotnik, Sara Rožman, Irena Selišnik, Katja Stergar, Alenka Šelih, Nika Šušterič, Maja Tašner Vatovec, Veronika Tašner, Ana Ugrinović, Alenka Veler, Lea Vrečko, Zvonka Zupanič Slavec. Večina od njih se v vsakodnevnem poklicnem in raziskovalnem delu ukvarja z vprašanji položaja in pravic žensk. Ta posebna knjiga je nastala v želji, da bi avtorice nadaljevale delo, katerega temelji so bili postavljeni s knjigo Pozabljena polovica (Tuma, 2016), ki prinaša prvi poglobljen vpogled v življenja žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. 

Likovni urednik Pavle Učakar je k sodelovanju povabil deset likovnik umetnic: Bojano Dimitrovski, Tino Dobrajc, Samiro Kentrić, Tanjo Komadina, Polono Lovšin, Andrejo Peklar, Sabino Šinko, Heleno Tahir, Ano Zavadlav in Huiqin Wang. Ustvarile so bogato in raznoliko galerijo izjemnih podob, ki nagovarjajo širok krog občinstva.


Predstavitev knjige dr. Jožeta Pirjevca Partizani, dvorana KD Stična, 24. 9. 2020

Spoštljiv spomin, položitev cvetja ter prižig svečke je bil uvod v predstavitev obsežnega literalnega dela, knjige z naslovom PARTIZANI, avtorja akademika dr. Jožeta Pirjevca. Ob odličnem moderatorju dr. Martinu Premku, ter mojstrski izvedbi recitalov Iva Puharja, je bila pretekli četrtek, 24.septembra, v dvorani KD Stična,  hkrati tudi priložnost za podelitev priznanja tovarišici Ani Linec iz Šentvida. Dolgoletni in neumorni članici je priznanje podelil predsednik KO ZB Stična, tovariš Andrej Krese. Akademik dr. Jože Pirjevec je velika in nesporna avtoriteta ter leksikon enega izmed najpomembnejšega in odločilnega zgodovinskega obdobja za obstoj slovenskega naroda. Preprost in simpatičen.  Predstavitev knjige je bila jasna, argumentirana z zgodovinskimi dejstvi in dokumenti, skratka odlično. Iskrena zahvala vsem prisotnim in iskrene čestitke nagrajenki tovarišici Ani Linec.
In za konec naj dodam: »Naj se nikoli ne ponovi! Zlo nad zlom, vojna. Kjerkoli in kadarkoli!«  Pripravil Miro Volkar Fotografije: Brane Praznik


Poslovila se je Tatjana Kordiš Sporočam žalostno vest, da nas je 25. avgusta 2020, zapustila Tatjana, dolgoletna soustvarjalka spletne strani e-stična. Po njeni zaslugi je bilo na e-stični objavljenih več zanimivih in poučnih člankov s področja naravoslovja in zgodovine— Človeška ribica, Šimenkovo brezno, Cvinger, Sejmi v Stični… Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu, vsi, ki smo z njo sodelovali, delili njeno znanje in vrednote.

 

LOJZE LJUBIČ (1934 – 2020)

Sporočamo žalostno vest, da je v petek 10. aprila 2020, v 86. letu starosti umrl naš krajan Lojze Ljubič. Stična je izgubila človeka, ki je res veliko storil za svoj kraj, tamkajšnje ljudi in cistercijanski samostan. Z velikimi črkami in pomembnimi dosežki se je Lojze Ljubič zapisal tudi v zgodovino gasilstva na Slovenskem. Leta 1950 je vstopil v gasilske vrste, vsa leta opravljal številne naloge, bil vedno pripravljen pomagati, gasilec s srcem in dušo, zgled vsem gasilcem. S svojim delom je veliko pripomogel k razvoju gasilstva v celotni Sloveniji. V času njegovega predsedovanja občinskim gasilskim zvezam je bilo zgrajenih 26 novih gasilskih domov, veliko je bilo obnovljenih, vsa so dobila tudi sodobna gasilska prevozna sredstva. Od leta 1949 naprej je v Slovenijo preko osebnih poznanstev pripeljal preko 20 motornih brizgaln Rosenbauer, vse brez carinskih pristojbin, čeprav je bilo to v tistih časih skoraj nemogoče. Lojze Ljubič je idejni avtor projekta gasilskih odlikovanj v Sloveniji. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj in odlikovanj. Bil je pobudnik mnogih akcij v Stični, tudi tiste, ko je pripeljal četo vojakov, ki so spali v samostanu in mesec dni zastonj kopali jarke za telefonu. Lojze Ljubič je glavni pobudnik ustanovitve KD Godba Stična, skupaj s Tonetom Kozlevčarjem pa tudi srečanja godb v Stični. Vpet je bil v mnoge različne dejavnosti. Bil v organizacijskem odboru za jugoslovanske dirke v Motokrosu na Gradišču nad Stično, bil dolgoletni član pripravljenega odbora Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, organizator asfaltiranje ceste med Stično in Ivančno Gorico, pobudnik gradnje srednješolskega centra Josip Jurčič in OŠ Stična na ozemlju KS Stične.


Jaslice v Stični from Zvone Lavric on Vimeo.



V Stični je nameščen prvi defibrilator

V teh dneh je bil v Stični nameščen AED avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator. Nahaja se na najbolj frekventni točki v centru Stične, pri trgovini Tuš. AED je naprava, ki je povzročila revolucijo v verigi preživetja. Cilj je, da bi se čimvečji del populacije seznanil z njegovo uporabo in da bi se znebili predsodkov, da lahko s to napravo škodujemo ponesrečencu. Navodila za oživljanje: http://www.szum.si/media/uploads/files/TPO.pdf




28. 12. 2018


6. 11. 2018

SPOMINI – 50 LET ASFALTIRANJA CEST V KS STIČNA – IVANČNA GORICA

Otvoritev asfaltiranja cest v KS Stična – Ivančna Gorica, dne 19. septembra 1968 v centru Stične

Letošnje leto je jubilejno leto saj je minilo že 50 let od tiste, za takratni in sedanji čas, tako pomembne akcije. To je bil prvi položeni asfalt na področju sedanje Občine Ivančna Gorica, ki je vreden spomina. Za današnji čas nič posebnega, ker je samo po sebi razumljivo, da mora biti cesta urejena za promet, za tisti čas pa velik napredek. Bilo je v mesecu februarju leta 1968, ko sem se vrnil iz Zdravilišča Laško, kamor sem bil, po operaciji hrbtenice v ljubljanski bolnišnici novembra 1967, poslan na rehabilitacijo. Čeprav sem še vedno uporabljal bergle, sem bil mobilen, saj smo že takrat imeli svoj družinski avtomobil Fiat, z imenom fičko, izdelan v Kragujevcu. Nepričakovano dobim obisk predstavnikov Krajevne skupnosti Ivančna Gorica v sestavi Slavko Medved, Avguštin Bervar in Justin Novak s predlogom, da prevzamem organizacijo modernizacije – asfaltiranja cest po Ivančni Gorici do Stične in po Stični. Takrat je v kraju Stična delovala Gimnazija in več delovnih organizacij, kar je pomenilo tudi vedno večji promet. Poti in ceste na navedem območju, so bile v tistem času v katastrofalnem stanju. Jama pri jami, za tekoči promet nemogoče, vsakodnevnih pritožb, tako od prevozniških podjetij kot od posameznikov, je bilo na pretek. To je bilo tudi obdobje, ko so si ljudje že pričeli nabavljali oseba motorna vozila. Avtomobile so izdelovali v Kragujevcu v Jugoslaviji, možnost nakupa je bila ugodna. Poleg tega je bil možen tudi uvoz vozil iz sosednjih držav, predvsem iz Nemčije. Promet se je kar na enkrat povečal, poti oziroma cestišča so bila zelo obremenjena, brez posodobitve, makadamska, taka, kot pred leti, ko skoraj ni bilo motornih vozil. Navedeni predstavniki iz KS Ivančna Gorica so torej povedali, da je odbor za modernizacijo cest imenovan že nekaj let, a svojega dela ni opravil. Predlagajo mi, da prevzamem to nalogo in jo realiziram. Za odločitev te naloge, sem si vzel nekaj časa, da sem se pogovoril s svojo družino. Dogovor je bil pozitiven. Odločitev je bila sprejeta in v naslednjih dneh k nam domov povabimo nekatere krajane iz KS Stična, katerim bi zaupali, da bomo skupaj uresničili to nalogo v KS Stična. To so bili: Dr. Milan Lampret, Pavel Roglič in Janko Marolt. Po krajši predstavitvi vsebine sklicanega srečanja, so vsi trije člani soglašali s predlogom in sprejeli delo v odboru. Sledi skupni sestanek obeh odborov, tako iz KS Ivančna Gorica kot iz KS Stična, funkcijo predsednika odbora prevzamem sam. Za nemoteno delo obeh KS skupaj se dogovorimo, da se izdela posebna štampiljka odbora za asfaltiranje z veljavnostjo samo za ta dogovor. Obe KS so v tem času bile vključene v Občino Grosuplje. Pred tem sestankom obiščem še predsednika občinske skupščine Grosuplje, Ivana Ahlina, in ga seznanim z našim dogovorom za ureditev cest. Soglašal je s predlogom ter s tem, da prevzamem vodilno vlogo v tem projektu. Seznanil me je, da odbor v Ivančni Gorici že nekaj let ni izpolnil naloge, vsakodnevno pa, na Občino Grosuplje, prihajajo pritožbe o nevzdržnostjo cest na našem področju. O načrtovanem projektu, poleg župana Občine Grosuplje, seznanim še moja prijatelja in pomembna funkcionarja v takratni Občini Grosuplje, Janeza Lesjaka st. in Janeza Koščaka. S tem je bilo vzpostavljeno upravno in politično soglasje ter podpora, kar je bilo za tiste čase zelo pomembno. Sledijo še dogovori z direktorjem Cestnega podjetja Ljubljana, saj naj bi bilo njegovo podjetje izvajalec del. Direktor me vpraša kje sem zaposlen in kaj delam. Odgovorim mu, da sem na Poštni direkciji v komercialni službi. Pojasni mi svojo težavo v zvezi s telefonskim priključkom. Njegovo upravičeno prošnjo posredujem na pristojna mesta, telefonska povezava je bila kmalu vzpostavljena, od takrat pa so bila pri njem odprta vsa vrata. Nato skličem skupni sestanek odbora za asfaltiranje cest in poročam o dosedanjih mojih aktivnostih. Bili so prijetno presenečeni in akcija je stekla. Dogovorili smo se, da se načrti za posodobitev cest naročijo pri Cestnem podjetju Ljubljana. Ko smo od navedenega podjetja prejeli približno oceno, kakšna je vrednost te investicije, smo pričeli zbirati sredstva od gospodinjstev, delovnih organizacij in lastnikov motornih vozil. Pri tem zbiranju se je v KS Stična pripetil tudi en neljubi dogodek in sicer grob fizični napad z gnojnim vilam od krajana, ki pa je že imel svoje motorizirano vozilo. To pa je bil tudi edini negativni odziv. Ocenili smo, kakšna bo vrednost predvidenih zbranih sredstev ter s tem seznanili predsednika občinske skupščine Grosuplje, da je v občinskem proračunu lahko zagotovil manjkajoča sredstva za realizacijo naročenih del. Akcija je bila uspešna in dela so bila zaključena, vključno z izdelanim krožnim otokom pred Železniško postajo Ivančna Gorica, do sredine septembra 1968. Sledila je otvoritev celotnega projekta, dne 19. septembra 1968 ob 10. uri v centru Stične. Vabljenih je bilo okrog 100 gostov, vključno s Poštno godbo iz Ljubljane in Pevskim zborom iz Stične, po končani slovesnosti pa je za vse vabljene sledilo še slavnostno kosilo v jedilnici gimnazije v Stični. Veselo druženje in razpoloženje z gosti je trajalo vse do poznih popoldanskih ur. Na otvoritvi ceste so bili med pomembnimi visokimi gosti, poleg predsednika občinske skupščine Grosuplje, Ivana Ahlina in ostalih visokih predstavnikov takratne Občine Grosuplje, direktorji domačih podjetij, izobraževalnih ustanov, ugledne osebnosti iz Krajevne skupnosti Stična in Ivančna Gorica ter izvajalca del, tudi poslanca Republike Slovenije, domačin ing. Jože Javornik in poslanec, Janez Japelj. Vesel in ponosen sem, da je bilo to veliko delo, s strani Krajevne skupnosti Stična in Ivančna Gorica, v organizacijskem pogledu zaupano prav meni, kot navadnemu občanu, brez funkcij. Odbornik Občinske skupščine Grosuplje sem postal v letu 1969. Z izvedeno akcijo smo se spoznali z mnogimi ljudmi, ki so nam bili v pomoč pri nadaljevanju  modernizacije cest na območju sedanje Občine Ivančna Gorica. Že naslednje leto je v Šentvidu pri Stični, v času praznovanje Kulturnega tedna, nastal velik problem. Semkaj so prihajali številni pevski zbori iz vse Slovenije, drugih republik Jugoslavije ter iz zamejstva, kjer so delovali slovenski pevski zbori. Ker je tak dogodek predstavljal nekaj tisoč udeležencev, je bila posodobitev ceste nujno potrebna. Na tisoče pevk in pevcev je hodilo v povorki po makadamski prašni cesti, pred povorko pa so stiški gasilci cesto polivali z vodo iz cisterne, da se je ublažil prah. Tone Kozlevčar, svetovljan, pevec in organizator pevskega Tabora v Šentvidu si ni mogel zamisliti, da ne bi imel Šentvid, za tako pomembno praznovanje oziroma prireditev, asfaltiranih cestišč. Obiskal me je in izpostavil problem. Tudi tokrat sem nemudoma stopil v akcijo, da moderniziramo tudi to področje. V veliko čast mi je, da sem v tistih letih za ureditev ceste v Šentvidu pri Stični sodeloval s Tonetom in drugimi iz KS Šentvid. To so moji nepozabni spomini na Toneta Kozlevčarja in vseh prebivalcev Šentvida pri Stični. Posodobitev državne ceste od Ivančna Gorice do Radohove vasi pa je bila urejena v naslednjih letih. To je bil začetek. Kmalu za tem se je nadaljevalo z rekonstrukcijo ceste preko Vira pri Stični do Griž oziroma do državne ceste. V doglednem času so se uredila še cestišča v ostalih krajih na področju Krajevnih skupnostih v Občini Ivančna Gorica. Prav je, da povemo tudi to, da se je, z asfaltiranjem cestišča leta 1968, uredilo tudi šolsko in krajevno igrišče v Stični. To je bila takrat novost in veliko zadovoljstvo šolske in krajevne mladine v Stični. Posodobitev ceste ni bila samo ponos kraja temveč tudi veliko zadovoljstvo vseh, ki so jo dnevno uporabljali, tako delavcem kot šolarjem, ki so z vlakom prihajali in odhajali iz smeri Grosupljega in Trebnjega, nato peš od železniške postaje do Stične in nazaj, kot tudi delovnim organizacijam za prevoz blaga in ostalih storitev. To jim je omogočalo, da so postali sodobno povezani s svetom. Stična, Ivančna Gorica, Šentvid in ostali kraji so z asfaltiranjem cestišč pridobili možnost hitrejšega in uspešnejšega širjenja in razvoja, krajani pa so stopili v svet modernizacije in hitrega tehnološkega napredka v tistem obdobju ter tudi kasneje.

Vse to je življenje in spomin nanj. Hvala !

Lojze Ljubič, častni občan Občine Ivančna Gorica     


  26. 5. 2018

JASLIČARSKA SKUPINA ŽUPNIJE STIČNA PREJEMNICA PLAKETE MIHE KASTELICA

Občina Ivančna Gorica svoj praznik obeležuje 29. maja, to je dan, ko se Jurčičevi rojaki spominjamo nastopa pisatelja Josipa Jurčiča za urednika časnika Slovenski narod. Letošnja osrednja svečanost ob prazniku Občine Ivančna Gorica s podelitvijo priznanj in nagrad za leto 2018 je potekala v petek, 25. maja 2018, pod šotorom pri gasilskem domu v Višnji Gori. 

Plaketo Mihe Kastelica je prejela JASLIČARSKA SKUPINA ŽUPNIJE STIČNA, za pomemben prispevek pri ohranjanju kulturne in etnološke dediščine ter duhovnih dobrin naših prednikov. Nagrado sta v imenu cele skupine jasličarjev prevzela Marjan Zadravec in Stane Kastelic.


15. 5. 2018

Vabljeni to nedeljo na Semanji dan v Stični

V Stični smo lani po pol stoletja uspešno obudili 700-letno tradicijo semanjih dni. Zaradi velikega zanimanja in številnih obiskovalcev smo se odločili, da sejem organiziramo tudi letos. Na dogodku v okolici samostana Stična, v nedeljo, 20. maja, med 11.00 – 17.00, bo poudarek na domačih in umetnostnih obrteh, prav tako pa bo na svoj račun prišlo tudi spodbujanje današnjega podjetništva.

Semanji dan bo povezal kraj in okoliš, saj želijo organizatorji prikazati javnosti, kdo in kaj ustvarja in ohranja tradicionalne veščine ter spodbuja podjetništvo in različne nove ideje. 

Letošnji program bo izjemno pester. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali in obiskali številne delavnice, predstavitve domačih in umetnostnih obrti in predstavitve lokalnih društev. Za otroke je poskrbljeno s pravljicami pod krošnjami in otroškimi delavnicami, pripravili smo tudi zanimiv zabavni program in pravi Stiški nedeljski golaž. Letošnja posebnost sejma je zbiranje nagradnih žigov v album, ki lahko obiskovalcu zagotovi eno od več kot 200 nagrad. 

Organizatorji želijo s sejmom ob Stiškem potoku obuditi t. i. sejem exaudi, za organizacijo katerega je stiški samostan pravico dobil že v 13. stoletju in je potekal na portno oziroma šesto nedeljo po veliki noči. 

Več o dogajanju na sejmu boste izvedeli na: http://sejemsticna.newsroom.si/


11. 4. 2018

Predstavitev knjige Stičana Friderika Hrasta “Vse to sem doživel”

V Mestni knjižnici Grosuplje so 10. aprila odprli razstavo slik Stičana Friderika Hrasta, živahnega 90 letnika, ki je predstavil tudi svojo avtobiografsko knjigo z naslovom »Vse to sem doživel«. V njej se spominja otroštva v Stični, slikovito pa opisuje tudi leta med vojno in po njej. V Grosupljem je na ogled le izbor del iz Hrastovega bogatega opusa.

Kratek posnetek televizijskega prispevka si lahko ogledate na spodnji povezavi:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174531958


7.3.2018

Jubilejni 20. občni zbor Društva upokojencev Stična

Člani Društva upokojencev Stična, ki šteje skoraj dvesto članov, so se v sredo, 7. marca 2018, zbrali na jubilejnem 20. rednem občnem zboru društva. Zbor članov je v Gasilskem domu Stična na harmoniki otvorila Klavdija Ceglar. 

Kot je povedala predsednica društva Nada Hauptman, je društvo v lanskem letu v celoti realiziralo zastavljeni program. V okviru Komisije za pohode, šport in rekreacijo so se udeležili številnih pohodov. V sklopu potepanja so v društvu organizirali spomladanski in jesenski izlet. Prav tako so se srečali na tradicionalnem pikniku na Gradišču, novembra so martinovali, decembra pa se poveselili ob izteku starega leta. Sodelovali so tudi na kulturno-družabnem srečanju upokojencev treh občin in organizirali delavnici ročnih del. Tudi v tem letu bodo organizirali številne društvene pohode, izlete ter delavnico ročnih del. Poleg že tradicionalnih druženj, pa bodo nadaljevali z aktivnostmi v okviru projekta Starejši za starejše. 

Občnega zbora so se udeležili številni gostje, med njimi tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik, predsednica Koordinacije treh občin Malči Žitnik, predsednik Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev Marjan Sedmak in župan ivanške občine Dušan Strnad.


15.1.2018

Slavnostna podelitev listin Gasilske zveze Slovenije Na Brdu pri Kranju je, 9. januarja 2018, Gasilska zveza Slovenije pripravila slovesno podelitev listin o napredovanjih v čine visoki gasilski častnik, višji gasilski častnik in gasilski častnik. Med prejemniki so bili tudi člani PGD Stična.

V čin višji gasilski častnik, ki je tudi najvišji čin, ki ga z rednim usposabljanjem kot prostovoljni gasilec lahko dosežeš sta bila imenovana Neža Strmole in Rok Oven, čin gasilski častnik pa je pridobil Primož Skubic. Čestitamo!



25. 10. 2017


14. 8. 2017

ENERGETSKA  PRENOVA PODRUŽNIČNE ŠOLE STIČNA

Podružnična šola Stična v več kot sto letih svojega obstoja in delovanja doživlja še eno prenovo. Tokrat je poudarek na energetski sanaciji poslopja, saj bodo zamenjana okna, s toplotno izolacijo bo obložena fasada. Zamenjana bo tudi ogrevalna tehnika, namesto dozdajšnjega ogrevanja na kurilno olje bo zdaj to vlogo opravljala toplotna črpalka. Ob tokratni prenovi bo sanirana tudi celotna streha šole.


30.6.2017

Uspešno zaključen projekt izgradnje kanalizacije v Krajevni skupnosti Stična

Občina Ivančna Gorica in Krajevna skupnost Stična sta v četrtek, 29. junija, pri gasilskem centru Stična pripravila zaključno prireditev, s katero sta obeležila veliko pridobitev za Krajevno skupnost Stična. V uporabo sta predala novo izgrajeno kanalizacijsko omrežje za 3. in 4. fazo v Stični. Na novo omrežje se bo tako priključilo 58 gospodinjstev oziroma 186 populacijskih enot. Navzoče je poleg župana Občine Ivančna Gorica gospoda Dušana Strnada in direktorja tehničnega sektorja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, gospoda Tomaža Riglerja nagovoril tudi Borut Finec, predsednik Krajevne skupnosti Stična, ki je izrazil svoje navdušenje nad novo pridobitvijo v krajevni skupnosti in se zahvalil krajanom za razumevanje in pomoč v času gradnje. Posebno zahvalo pa je izrekel županu in strokovnim sodelavcem občinske uprave.  Več na: http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=5889


21.5.2017

E-stična se je predstavila na stiškem sejmu

fri_8590

  Foto: Franc Fritz Murgelj

 

V Stični smo v nedeljo po pol stoletja uspešno obudili 700-letno tradicijo semanjih dni. Na sejmu se je predstavilo nekaj deset ponudnikov tradicionalnih, danes že skoraj pozabljenih obrti. Po oceni organizatorjev in soustvarjalcev pa ga je obiskalo prek 2.000 ljubiteljev domače in umetnostne obrti, ki so lahko svoje ročne spretnosti preizkusili tudi na delavnicah in ustvarjalnicah. Dogodek so s svojimi prisrčnimi nastopi prepletli tudi otroci lokalne osnovne šole.

Organizatorji smo želeli s sejmom ob Stiškem potoku obuditi t. i. sejem exaudi, za organizacijo katerega je stiški samostan pravico dobil že v 13. stoletju in je potekal na portno oziroma šesto nedeljo po veliki noči. Obiskovalci obujenega sejma so si lahko med drugim ogledali obrti, kot so pletarstvo, lončarstvo, izdelovanje vozlov, kaligrafija, podkovanje konj, čebelarstvo in klekljanje.

V okviru sejma je po krožni poti vozil zapravljivček, ki je bil v veliko veselje predsvem mlajšim obiskovalcem, ki te oblike zelo trajnostne oblike prevozov danes ne poznajo več. Otroci so lahko prisluhnili tudi pravljicam pod krošnjami, malo starejši pa so se udeležili vodenih ogledov stiškega Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki je edini te vrste na Slovenskem ter prisluhnilli arheološki predstavitvi pomembne stiške starejše-železnodobne naselbine Cvinger.

Ob stojnici e-stične se je ustavilo veliko obiskovalcev sejma. Največ zanimanja je bilo za stare razglednice, katere so si lahko tudi ogledali. Za to priložnost je bila narejena tudi računalniška predstavitev vsebin, ki so na spletni strani e-stična.


12. maj 2017

Semanji dan v Stični

oglas_e-sticna

Stična se lahko pohvali z bogato sejemsko tradicijo, saj so v preteklosti med letom pripravili kar štiri sejme, opisovali pa so jih kot “največje na Kranjskem”. Enega od sejmov, portni sejem, ki so ga prvič priredili že v 13. stoletju, bodo letos po skoraj pol stoletja obudili. Turistično društvo Stična tako v nedeljo, 21. maja 2017, med 10.00 in 18.00 uro na sprehajalni poti ob Stiškem potoku, poleg samostana  pripravlja Semanji dan.

Na dogodku bo poudarek na domačih in umetnostnih obrteh, prav tako pa bo na svoj račun prišlo tudi spodbujanje današnjega podjetništva. Semanji dan naj bi povezal kraj in okoliš, saj želijo organizatorji prikazati javnosti, kdo in kaj ustvarja in ohranja tradicionalne veščine ter spodbuja podjetništvo in različne nove ideje. V sklopu prireditve se bodo tako predstavila lokalna društva, na ogled bodo predstavitve različnih obrti, kot so pletenje košar, lončarstvo, kaligrafija in stiške inicialke, podkovanje konja, gasilske spretnosti, čebelarjenje in klekljanje.  Manjši in tudi nekoliko večji otroci bodo lahko prisluhnili pravljicam pod krošnjami. V sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem, ki deluje v prostorih samostana, si bodo obiskovalci lahko ogledali muzejsko postavitev po znižani ceni. Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavni program, v okviru katerega se bodo predstavili folklorna skupina, otroci podružnične šole Stična, Stiški kvartet, Klemen Janežič in drugi. Poskrbljeno bo tudi za prazne želodčke in žejna grla. Na kosilo lahko pridete kar na sejem. V primeru padavin bo semanji dan odpadel.

Več o portnem sejmu sejmu exaudi : https://www.e-sticna.si/starejsa-zgodovina/sejmi-v-sticni/


  22. 4. 2017

Viktor za življenjsko delo Ladu Ambrožiču

Vse je že kazalo, da letos Viktorjev ne bo. Pa so. V portoroškem Bernardinu so 22. aprila 2017 podelili nagrado Viktor v šestih kategorijah šestim medijskim ustvarjalcem. Vsak Viktor je v slovenskem merilu prestižno priznanje za medijske dosežke ali dosežke v popularni kulturi na posameznem področju tega dela. A najprestižnejše je gotovo priznanje Viktor za življenjsko delo. In tega je letos dobil Stičan Lado Ambrožič. Kako se ne bi veselili z njim? Čestitamo!

lado

Foto Robert Balen

Direktorica Televizije Slovenije Ljerka Bizilj, ki mu je izročila nagrado, ga je označila kot človeka, ki vedno pove, kaj misli, čeprav mu to škodi. Lado Ambrožič pa je povedal, da je zelo počaščen in da je lepo biti v vrsti s tistimi, ki so viktorja za življenjsko delo dobili pred njim. Med njimi je izpostavil zlasti tri izjemne profesionalce in njegove vzornike: Jurija Gustinčiča, Jožeta Hudečka in Mita Trefalta.


V soboto 1. aprila 2017 so učenci Osnovne šole Stična ob pomoči svojih učiteljev, drugega šolskega osebja in zunanjih pomočnikov organizirali svoj prvi Prazgodovinski dan na Virskem Cvingerju:

»Danes mi, stiški osnovnošolci, dediči železnodobne skupnosti, nadaljujemo pred več kot dvema tisočletjema končano zgodbo. Zbrali smo se na ostalinah Virskega mesta in z malce domišljije obujamo življenje Virjanov, naših prazgodovinskih prednikov.«

sprehod-po-virskem-mestu1

 

Za dobro utrjenim kamnitim zidom je stalo imenitno mesto. V ličnem dvorcu je živela mlada kneginja. Kdo ve, zakaj se je že v rosnih letih sešla s predniki na onem svetu. Na dolgo potovanje v mračni svet je vzela svoje največje dragocenosti: bogato okrašeno tuniko z zlatim naglavnim okrasom, ogrlice iz jantarnih in steklenih jagod, umetelno oblikovane sponke, zapestnice, glineno posodje …

Imena tega mogočnega mesta ne poznamo. Prav tako ne vemo, kako se je imenovalo ljudstvo, ki je sedem stoletij spletalo svoja življenja v nikjer zapisano, a v zemlji ohranjeno povest. Mojstri tako veličastne arhitekture in edinstvene kulture si zaslužijo ime.

»Kneginja, Virna smo jo imenovali, je danes med nami. Izgubljena v drugačnih časih, v drugačnih krajih, ki so bili nekoč njen dom, išče svoje zaklade, ki so izginili neznano kam. Stiški pustolovci, spretni trgovci, lončarji, izdelovalci nakita in šivilje ji bomo danes pomagali poiskati dragocenosti ter ji vrniti slavo nekdanjih dni:«

Foto: Rok Hrovat, Marko Posavec in Marjan Potokar


1400037582

VABILO TURISTIČNEGA DRUŠTVA STIČNA

Naši kraji že tisočletja privlačijo bolj in manj pomembna ljudstva, da so si tu ustvarila dom. Bogastvo stiške zgodovine, njenih ljudi in naravnih danosti žal še ne znamo zadovoljivo predstaviti vse večjemu številu turistov, ki obiščejo našo deželo. Stična ima velik turistični potencial, ki ga lahko s skupnimi močmi razvijemo. Člani Turističnega društva si že desetletja bolj ali manj uspešno prizadevamo dosegati vedno višje cilje. Žal pa nas je bilo vedno premalo, da bi lahko naredili pomembnejši preskok. Današnji čas ponuja idealne razmere, da stopimo skupaj, združimo ideje in povlečemo voz naprej. Turistov je v Sloveniji vedno več, lokalna skupnost in država podpirata razvoj lokalnega turizma, predvsem, če je zeleno obarvan. Če hočeš dodati svoj kamenček v jutrišnji stiški mozaik, te člani TD Stična vabimo, da se nam pridružiš. Pridi, pomagaj Stični, da bo še lepša, prijaznejša in uspešnejša!

David Mrvar TD Stična

tel.št. 070 799 799

email:   tdsticna@t-2.si

http://www.tdsticna.si/


V Stični so spet zabrneli stroji in kanalizacijske cevi tonejo v zemljo. Gradnja dveh faz stiške kanalizacije napreduje. Do junija naj bi se tako tudi predela Stične za samostanom ter med Gasilskim domom in Virom končno poslovila od greznic.

img_1775

voscilo_1

Naš izvir na TV

28. 11 2016

Pri Studencu – izviru Virskega potoka na Viru pri Stični se je v minulih dneh mudila ekipa RTV Slovenija in posnela nekaj gradiva za oddajo Slovenski svetovni fenomen – človeška ribica. Oddaja bo na sporedu 1. decembra ob 17.30 na TV Slovenija 1 v nizu Ugriznimo v znanost. Mogoče jo bo spremljati tudi v živo prek interneta.

tv-pri-izviru

Če ste oddajo zamudili jo lahko pogledate tukaj: http://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/174440505


Zlato priznanje za najlepše urejeno krajevno središče je letos pripadlo Stični

3.10.2016

priznanje

Tudi letos smo 27.septembra v občini Ivančna Gorica obeležili Svetovni dan turizma (27. september). Ob tej priložnosti je potekala svečana razglasitev najlepše urejenih krajevnih središč v občini. Med dvanajstimi kraji razdeljenimi v dve skupini, sta komisijo letos najbolj prepričala Stična in Ambrus.

Prireditev ob svetovnem dnevu turizma, je pripravila Občinska turistična zveza Ivančna Gorica v sodelovanju z Zavodom prijetno domače in TD Ambrus. Potekala v soboto 1. oktobra. Osrednje geslo letošnjega svetovnega dneva turizma je »Turizem za vse« in ta misel je bila tudi rdeča nit prireditve, katere so se poleg predstavnikov naših dvanajstih turističnih društev in dvanajstih krajevnih skupnosti udeležili tudi gostje iz pobratene občine Hirschaid. Slednji so se ravno v teh dneh mudili v naši občini.

Župan Dušan Strnad se je ob tej priložnosti navzočim turističnim delavcem zahvalil za njihov trud in delo, ki ga opravljajo v društvih, saj so s številnimi prireditvami, čistilnimi akcijami in drugimi aktivnostmi pomemben člen v turistični ponudbi naše občine. Prav skrb za urejenost informacijskih točk, ki povezujejo Krožno pot Prijetno domače je eden izmed produktov, ki je rezultat medsebojnega sodelovanja in je koristen za celotno območje občine. Kot je še povedal župan Strnad, vidi priložnost za razvoj turistične ponudbe in iskanje prepotrebnih finančnih sredstev, v okviru Lokalne akcijske skupine STIK in novoustanovljenega Medobčinskega razvojnega centra, ki so ga pred kratkim ustanovile občine Ivančna Gorica, Trebnje in Grosuplje. Ob tej priložnosti je vse navzoče povabil tudi v Šentvid pri Stični, kjer je bila pred kratkim v uporabo predana nova prometna ureditev in v sklopu katere je nastal tudi projekt izdelave mozaikov. Prav projekt izdelave galerije mozaikov na prostem je dokaz, da se naša skupna turistična ponudba lahko vedno dopolnjuje.


90 let stiških gasilcev

9.9.2016

V soboto 9. septembra 2016 je Prostovoljno gasilsko društvo Stična praznovalo 90-let svojega obstoja. Praznovanje so začeli s parado gasilcev in vozil, potem pa nadaljevali s slovesnostjo na poligonu za gasilskim domom. Slovesnosti so se udeležili visoki gostje- kot ministrica za obrambo, predsednik Gasilske zveze Slovenije in drugi. Ob tej priložnosti so izdali tudi zajetno in vsebinsko bogato Kroniko.


Lojze Ljubič prejel Plaketo Civilne zaščite

Častni predsednik PGD Stična in predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič je na Brdu pri Kranju prejel Plaketo Civilne zaščite. Slovesni podelitvi sta prisostvovala tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in poveljnik CZ občine Ivančna Gorica Jože Kozinc. Kot je dejal župan Strnad, gasilstvo v naši občini deluje na zelo visoki ravni, kar je v veliki meri zasluga prav gospoda Ljubiča. Naši gasilci so tudi pomemben člen delovanja občinskega štaba za civilno zaščito. Prejemnikom priznanj so na Brdu čestitali tudi visoki gostje: predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je v slavnostnem nagovoru čestitala nagrajencem in se jim zahvalila za njihov trud, solidarnost in požrtvovalnost. Čestitamo!

ljubic-1